O NA le mabjoko a makae? Ge o ka re o na le “bjo botee,” gona o nepile. Lega go le bjalo, go na le mehuta e mengwe ya ditšhika mmeleng wa gago. Mohuta o mongwe ke wa di-neuron woo o šomago kudu moo boramahlale ba rego o šoma go swana le bjoko. Mohuta woo wa ditšhika, e lego enteric nervous system (ENS), o ka maleng, e sego ka hlogong.

Go nyakega gore ditšhika di dirišane gabotse kudu le go ba le matla gore dijo di šilege mmeleng. Ka gona, go ka thwe bjoko bo tsebiša ditšhika tša ka maleng gore di thome mošomo wa tšona o mogolo wa go šila.

Le ge ditšhika tša ka maleng di sa bonale di raragane go swana le tša bjoko, le tšona di raragane kudu. Mebeleng ya batho, ditšhika tšeo di bopša ke di-neuron tše e ka bago tše dimilione tše 200 go ya go tše 600. Di-neuron tše tšeo di raraganego ke karolo ya tshepedišo ya go šilega ga dijo. Boramahlale ba dumela gore ge e ba mošomo wo o dirwago ke ditšhika tša ka maleng o be o ka dirwa ke bjoko, go be go tla nyakega ditšhika tše dikoto kudu bjokong. Go ya ka puku ya The Second Brain, “go šireletšegile e bile ke mo go swanetšego gore [tshepedišo ya go šilega ga dijo] e ikemele.”

E le gore dijo di šilege gabotse, go nyakega dikhemikhale tša mehutahuta tše di tswakilwego gabotse, tšeo di tšweletšwago ka nako ya maleba le go išwa dikarolong tše di swanetšego. Moprofesara Gary Mawe o hlalosa tshepedišo ya go šilega ga dijo e le “moo go tswakwago dikhemikhale.” Tsela e raraganego yeo dikhemikhale tšeo di šomago ka yona e a makatša. Ka mohlala, ka gare ga mala go na le disele tše di kgethegilego tšeo di šomago go hlaola gore ke dikhemikhale tša mohuta ofe tšeo di lego dijong tšeo motho a di jago. Ka gona, tsebišo yeo e thuša ditšhika tša ka maleng gore di lokolle di-enzyme tša maleba gore di šile dijo e le gore di tsene mmeleng. Le gona, ditšhika tša ka maleng di thuša kudu tabeng ya go hlahloba tekanyo ya diesiti le dikhemikhale tše dingwe tšeo di lego dijong tšeo di šilegilego. E bile di laola gore di-enzyme tšeo di šilago dijo di šome ka tsela ya maleba.

Go a makatša kamoo dijo di sepelago ka gona tsejaneng ya tshepedišo ya go šilega ga dijo gomme seo se laolwa kudu ke ditšhika tša ka maleng. Ditšhika tša ka maleng di fetiša dijo tshepedišong ya go šilega ga tšona ka go laela mešifa yeo e lego ka maleng gore e tšame e hunyela ge dijo di feta. Ditšhika tšeo di laola matla a go hunyela ga mešifa yeo le lebelo la gona e le gore dijo di šilege gabotse.

Ditšhika tša ka maleng di šoma le tabeng ya tšhireletšego. Go ka direga gore dijo tšeo o di jago di na le dipaketheria tše kotsi. Ga go makatše ge ka mpeng ya gago go na le disele tšeo di bitšwago di-lymphocyte tša tekanyo e ka bago 70 go ya go 80 lekgolong, tšeo e lego karolo e bohlokwa ya tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši! Ge o ka ja dijo tšeo di nago le ditwatši tše dintši tše kotsi, ditšhika tša ka maleng di šireletša mmele ka go dira gore mala a hunyele kudu gomme a ntšhe mpholo o montši ka go dira gore o hlatše goba o tšholle.

Le ge go bonala ditšhika tša ka maleng di kgona go šoma ntle le bjoko, eupša dikarolo tše tše pedi di dula di dirišana. Ka mohlala, ditšhika  tšeo di laola dihomoune tšeo di tsebišago bjoko gore o swanetše go ja le gore o swanetše go ja gakaakang. Disele tša ditšhika tša ka maleng di tsebiša bjoko ge o khoše gomme ge o ka ja kudu di ka dira gore o nyake go hlatša.

Pele o bala ka taba ye, mohlomongwe o be o dutše o belaela gore bjoko bja gago bo dirišana le tshepedišo ya gago ya go šilega ga dijo. Ka mohlala, na o ile wa lemoga gore ge o eja dijo tše itšego di dira gore o ikwe gabotse? Dinyakišišo di bontšha gore se se direga ge ditšhika tša ka maleng di romela bjokong melaetša ya gore o thabe, e lego seo se dirago gore o thome go ikwa gakaone. Se se re bontšha lebaka leo ka lona batho ba bangwe ge ba ikwa ba gateletšegile, ba ratago go ja dijo tšeo di ba dirago gore ba ikwe gabotse. Boramahlale ba sa leka go hwetša tsela ya maitirelo, ya gore ditšhika tša ka maleng di romele melaetša e bjalo bjokong bakeng sa go alafa kgateletšego ya monagano.

Mohlala o mongwe wa go dirišana ga bjoko le tshepedišo ya go šilega ga dijo ke seo se diregago ge motho a tšhogile gomme a ikwa eka o longwa ke mala a masesane. Seo se bakwa ke ge ditšhika tša ka maleng di šitiša madi gore a elele gabotse ka maleng ge bjoko bo gateletšegile. Le gona, motho a ka ikwa a nyaka go hlatša, ka baka la gore ge a gateletšegile bjoko bo dira gore ditšhika tšeo di dire gore mogodu o se šile gabotse. Ditsebi di re tsela yeo bjoko bo dirišanago le mogodu e ka ba e le yona e bakago tsela yeo re ikwago ka yona.

Le ge ditšhika tša ka maleng di ka dira gore o ikwe ka tsela e itšego, eupša di ka se go naganele goba go go thuša go dira diphetho. Ka mantšu a mangwe, ditšhika tša ka maleng ga se bjoko. Ka gona, di ka se go thuše go hlama koša, go šomiša tšhelete gabotse goba go dira mošomo wa gae wa sekolo. Lega go le bjalo, boramahlale ba sa dutše ba makatšwa ke go raragana ga ditšhika tše tšeo di kgahlišago, tšeo mohlomongwe go nago le dilo tše dintši tšeo ba sa di tsebego ka tšona. Ka gona, nakong e tlago pele o thoma go ja o eme ganyenyane gomme o nagane ka megato ka moka yeo e tla tlogago e direga tshepedišong ya gago ya go šilega ga dijo. Megato yeo ke ya go hlahloba, go kgoboketša tsebišo le go dirišana ga ditšhika tša ka maleng le bjoko.