Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo Bojakane bo Fetogilego Karolo ya Lefase le

Kamoo Bojakane bo Fetogilego Karolo ya Lefase le

Kamoo Bojakane bo Fetogilego Karolo ya Lefase le

GE NAKO e dutše e e-ya, Mmušo wa Roma woo Bokriste bja pele bo thomilego go wona, o ile wa wa. Bo-ra-dihistori ba bantši ba bolela gore go wa moo gape e bile nako ya phenyo ya mafelelo ya Bokriste go ya go fenya mekgwa ya boheitene. Ge a bolela pono e fapanego, mopišopo wa Anglican E. W. Barnes o ngwadile gore: “Ge tlhabologo ya maemo a godimo e wele, Bokriste bo ile bja kgaotša go ba tumelo e phagamego ya Jesu Kriste: bo ile bja fetoga bodumedi bjo bo holago bjalo ka tlemo ya tša leago ya lefase leo le aroganago.”—The Rise of Christianity.

Pele ga go wa moo, nakong ya ngwaga-kgolo wa bobedi, wa boraro le wa bone C.E., histori e bega gore ka ditsela tše dintši bao ba bego ba ipolela gore ba latela Jesu ba ile ba ipoloka ba arogile lefaseng la Roma. Eupja gape e utolla go tšwelela ga bohlanogi thutong, mekgweng le mokgatlong, bjalo ka ge Jesu le baapostola ba gagwe ba be ba boletše e sa le pele. (Mateo 13:36-43; Ditiro 20:29, 30; 2 Ba-Thesalonika 2:3-12; 2 Timotheo 2:16-18; 2 Petro 2:1-3, 10-22) Mafelelong dikwanantšho di ile tša dirwa le lefase la Gerika le Roma, gomme ba bangwe bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste ba amogetše mekgwa ya boheitene ya lefase (bjalo ka meletlo ya bjona le borapedi bja bjona bja modimogadi yo e lego mma le modimo wa boraro botee), filosofi ya bjona (bjalo ka go dumela go se hweng ga moya) le thulaganyong ya bjona ya taolo (yeo e bonwago ka go tšwelela ga sehlopha sa baruti). E bile sebopego se se senyegilego sa Bokriste seo se gokeleditšego mašaba a batho ba baheitene le go ba tutuetšo yeo babušiši ba Roma pele ba ilego ba leka go e fediša, eupja ka morago ba e amogela gomme ba katanela go e diriša bakeng sa go fihlelela merero ya bona.

Bo Fentšwe ke Lefase

Ra-dihistori wa kereke Augustus Neander o bontšhitše ka dikotsi tšeo di akaretšwago tswalanong ye e mpsha magareng ga “Bokriste” le lefase. O ngwadile gore ge Bakriste ba ile ba gafa go aroga ga bona lefaseng, “mafelelo e be e tla ba tlhakahlakanyo ya kereke le lefase . . . moo e lego gore kereke e be e tla lahla tshekego ya yona, gomme lege e bonala eka e a fenya, e be e tla ba yona e fenywago.”—General History of the Christian Religion and Church, Volume 2, letlakala 161.

Se ke seo se ilego sa direga. Mathomong a lekgolo la bone la nywaga, mmušiši wa Roma Constantine o lekile go diriša bodumedi ba “Bokriste” bja mehleng ya gagwe go swaraganya mmušo wa gagwe wo o bego o arogana. Gore a fihlelele se, o ile a nea bao ba ipolelago gore ke Bakriste tokologo ya bodumedi gomme a fetišetša tše dingwe tša ditokelo tša boperisita bja boheitene sehlopheng sa bona sa baruti. The New Encyclopædia Britannica e re: “Constantine o bontšhitše kereke boemong bja yona bja go ikaroganya le lefase e le gore e amogele boikarabelo bja tša leago gomme o thušitše lekoko la batho ba baheitene gore ba ruiwe bakeng sa kereke.”

Bodumedi bja Mmušo

Ka morago ga Constantine, Mmušiši Julian (361-363 C.E.) o ile a leka go ganetša Bokriste le go tsošološa mekgwa ya boheitene. Eupja o ile a palelwa, gomme nywaga e ka bago e 20 ka morago, Mmušiši Theodosius I o ile a thibela boheitene gomme a bea “Bokriste” bja Boraro botee bjalo ka bodumedi bja Mmušo wa Roma. Ka go nepagala mo go nago le bothakga, ra-dihistori wa Mofora Henri Marrou o ngwadile gore: “Bofelong bja pušo ya Theodosius, Bokriste goba ka go bea taba ka mo go nepagetšego kudu, Bokatholika bjo bo amogelwago, bo ile bja fetoga bodumedi bja semmušo bja lefaseng ka moka la Roma.” Bokatholika bjo bo amogelwago bo tšere sebaka sa Bokriste bja therešo gomme bo fetogile “karolo ya lefase.” Bodumedi bjo bja Mmušo bo be bo fapane kudu le bodumedi bja balatedi ba pele ba Jesu, bao a itšego go bona: ‘Ga le ba lefase.’—Johane 15:19PK.

Ra-dihistori yo e bilego e le ra-difilosofi wa Mofora Louis Rougier o ngwadile gore: “Ge bo be bo dutše bo phatlalala, Bokriste bo ile bja ba le diphetogo tše sa tlwaelegago go fihla bokgoleng bja go ba bjo bo sa lemogego. . . . Kereke ya bogologolo ya badiidi, yeo e bego e phela ka meneelo ya go thuša bahloki, e bile kereke e fenyago ka matla yeo e ilego ya dumelelana le mebušo ya mehleng yeo ge e be e palelwa ke go e buša.”

Mathomong a lekgolo la bohlano la nywaga C.E., “Mokgethwa” wa Roma Katholika Augustine o ngwadile puku ya gagwe yeo e tumilego ya The City of God. Ka go yona o hlalositše metse e mebedi e megolo, e lego “wa Modimo le wa lefase.” Na puku ye e ile ya gatelela karogano magareng ga Makatholika le lefase? Ga se ya tloga e dira bjalo. Moporofesara Latourette o re: “Augustine o be a lemoga ka mo go lego molaleng [gore] metse e mebedi, e lego wa lefaseng le wa legodimong, ke yeo e kopantšwego.” Augustine o rutile gore “Mmušo wa Modimo o šetše o thomile lefaseng le ka go hlongwa ga kereke [ya Katholika].” (The New Encyclopædia Britannica, Macropædia, Volume 4, letlakala 506) Ka gona go sa šetšwe seo morero wa Augustine wa mathomo e bego e ka ba wona, dikgopolo tša gagwe di bile le letsogo go akaretšeng Kereke ya Katholika ka mo go tseneletšego kudu ditabeng tša bopolitiki tša lefase le.

Mmušo wo o Aroganego

Ka 395 C.E., ge Theodosius I a e-hwa, Mmušo wa Roma o ile wa aroganywa semmušo ka dikarolo tše pedi. Mmušo wa ka Bohlabela goba wa Byzantium, o bile le motse mošate wa wona kua Constantinople (yeo pele e bego e le Byzantium gomme ga bjale e lego Istanbul), gomme Mmušo wa ka Bodikela o e-na le motse-mošate wa wona (ka morago ga 402 C.E.) kua Ravenna, Italy. Ka baka leo, Bojakane bo ile bja arogana ka tša dipolitiki gape le ka bodumedi. Ge e le mabapi le ditswalano magareng ga Kereke le Mmušo, kereke Mmušong wa ka Bohlabela e ile ya latela kgopolo ya Eusebius wa Kesarea (yo a phetšego nakong ya Constantine o Mogolo). A hlokomologa molao wa motheo wa Bokriste wa go aroga lefaseng, Eusebius o neile mabaka ka gore ge e ba mmušiši le mmušo e bile ba Bokriste, Kereke le Mmušo e be e tla ba lekoko le tee la batho la Bokriste, moo mmušiši a dirago bjalo ka moemedi wa Modimo mo lefaseng. Ka kakaretšo tswalano ye yeo e lego magareng ga Kereke le Mmušo e ile ya latelwa ka nywaga-kgolo e mentši ke dikereke tša ka Bohlabela tša Orthodox. Pukung ya gagwe ya The Orthodox Church, Timothy Ware, mopišopo wa Orthodox, o bontšhitše mafelelo ka gore: “Botšhaba e bile mpholo wa bodumedi bja Orthodox nywaga-kgolong e lesome e fetilego.”

Ka Bodikela mmušiši wa mafelelo wa Roma o ile a theolwa bogošing ka 476 C.E. ke ditšhaba tša Jeremane tše di bego di hlasela. Se se ile sa swaya go fela ga Mmušo wa ka Bodikela wa Roma. Ka baka la sekgoba sa tša dipolitiki seo se ilego sa latela, The New Encyclopædia Britannica e re: “Mmušo o mofsa o ile wa hlongwa: Kereke ya Roma, e lego kereke ya mopišopo wa Roma. Kereke ye e ile ya itšea gore ke yona mohlatlami wa Mmušo wa Roma.” Saeklopedia e tšwela pele ka gore: “Bo-mopapa ba Roma . . . ba katološitše boipolelo bja lefase bja go ba le mmušo ga kereke go feta mellwane ya boemo bja kereke le mmušo gomme ba tšweletša seo se bitšwago kgopolo ya ditšhoša tše pedi, yeo e bolelago gore Kriste ga se a nea mopapa matla a moya feela godimo ga kereke eupja le matla a selefase godimo ga mebušo ya lefase.”

Dikereke tša Protestanta tša Setšhaba

Nywageng ya Magareng ka moka, madumedi ka bobedi, bja Orthodox le Roma Katholika a ile a tšwela pele go akaretšwa ka matla dipolitiking, boradieng bja lefase le dintweng. Na Mpshafatšo ya Protestanta ya lekgolong la bo-16 la nywaga e ile ya swaya go boela Bokristeng bja therešo, bjo bo arogilego lefaseng?

Aowa. Re bala ka go The New Encyclopædia Britannica gore: “Bampshafatši ba Protestanta ba meetlo ya Lutere, ya Calvin ya Anglican . . . ba ile ba dula ba kgomaretše dikgopolong tša Augustine ka go tia, yoo thuta-tumelo ya gagwe ba ilego ba ikwa ba e rata ka mo go kgethegilego. . . . O mongwe le o mongwe wa meetlo e meraro e megolo ya Protestanta ya Yuropa ya lekgolong la bo-16 la nywaga . . . o hweditše thekgo go babuši kua Saxony [bogareng bja Jeremane], Switzerland le Engelane gomme wa dula boemong bjo bo swanago le bja mmušo go etša ge go bile bjalo ka kereke ya mehla ya magareng.”

Go e na le go dira gore go boelwe Bokristeng bja kgonthe, Mpshafatšo e tšweleditše bontši bja dikereke tša ditšhaba goba tša ditikologong tšeo di ilego tša ikgweranya le mebušo ya bopolitiki le go ithekga ka mafolofolo dintweng tša yona. Ge e le gabotse dikereke tša Katholika le tša Protestanta di hlohleleditše ntwa ya bodumedi. Pukung ya gagwe ya An Historian’s Approach to Religion, Arnold Toynbee o ngwadile mabapi le dintwa tše bjalo gore: “Di bontšhitše Makatholika le Maprotestanta kua Fora, Netherlands, Jeremane le Ireland, gotee le dihlopha tša manaba tša Maprotestanta kua Engelane le Scotland, a le tirong e sehlogo ya go leka go fediša batho ka matla a tša bohlabani.” Diphapano tša mehleng ye tšeo di aroganyago Ireland le seo pele e kilego ya ba Yugoslavia di bontšha gore dikereke tša Roma Katholika, tša Orthodox le tša Protestanta, di sa dutše di akaretšwa kudu ditabeng tša lefase le.

Na se ka moka se bolela gore Bokriste bja therešo bjo bo arogilego lefaseng, ga bo sa hlwa bo le gona lefaseng? Sehlogo se se latelago se tla araba potšišo yeo.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 10, 11]

KAMOO “BOKRISTE” BO FETOGILEGO BODUMEDI BJA MMUŠO

BOKRISTE ga se bja ka bja rerelwa go ba karolo ya lefase le. (Mateo 24:3, 9; Johane 15:16) Lega go le bjalo, dipuku tša histori di re botša gore lekgolong la bone la nywaga C.E., “Bokriste” bo ile bja fetoga bodumedi bja semmušo bja Mmušo wa Roma. Se se diregile bjang?

Go tloga go Nero (54-68 C.E.) go fihla lekgolong la boraro la nywaga C.E., babušiši ka moka ba Roma ba ile ba tlaiša Bakriste ka go lebanya goba ba dumelela gore ba tlaišwe. Gallienus (253-268 C.E.) e bile mmušiši wa mathomo wa Roma wa go ntšha taelo ya gore ba dumelelwe. Gaešita le ka nako yeo, Bokriste e be e le bodumedi bjo ileditšwego mmušong ka moka. Ka morago ga Gallienus, tlaišo e ile ya tšwela pele, gomme ka tlase ga Diocletian (284-305 C.E.) le bahlatlami ba gagwe ba kgaufsi, tlaišo e ile ya gakala kudu le go feta.

Phetogo e kgolo e diregile mathomong a lekgolo la bone la nywaga ka seo se bitšwago go sokologela Bokristeng ga Mmušiši Constantine I. Mabapi le “tshokologo” ye, puku ya Sefora ya ThéoNouvelle encyclopédie catholique (Théo—New Catholic Encyclopedia) e re: “Constantine o be a ipolela gore ke mmušiši wa Mokriste. Ge e le gabotse, o kolobeditšwe feela a šetše a le malaong ao a hwetšego go ona.” Go sa šetšwe seo, ka 313 C.E., Constantine le mmušiši-gotee le yena Licinius, ba ile ba ntšha taelo yeo e bego e nea Bakriste le baheitene tokologo ya bodumedi ka mo go swanago. New Catholic Encyclopedia e re: “Go nea ga Constantine Bakriste tokologo ya borapedi, mo go bontšhitšego gore Bokriste bo be bo amogelwa semmušo e le religio licita [bodumedi bja molao] ka ntle le boheitene, e be e le tiro ya go tliša phetogo e kgolo.”

Lega go le bjalo, The New Encyclopædia Britannica e re: “Ga se a [Constantine] dira Bokriste bodumedi bja mmušo.” Ra-dihistori wa Mofora Jean-Rémy Palanque, setho sa Mokgatlo wa Fora, o ngwala gore: “Lega go le bjalo, Mmušo wa Roma . . . o ile wa tšwela pele semmušo e le wa boheitene. Le gona ge Constantine a be a kgomarela bodumeding bja Kriste, ga se a fediša boemo bjoo.” Ka pukung ya The Legacy of Rome, Moporofesara Ernest Barker o itše: “[Phenyo ya Constantine] ga se ya feleletša ka go hlongwa gatee-tee ga Bokriste e le bodumedi bja Mmušo. Constantine o be a kgotsofaletše go amogela Bokriste e le bjo bongwe bja marapedi a phatlalatša a mmušo. Nywageng e masome-šupa e latetšego ditirelo tša kgale tša boheitene di be di dirwa semmušo kua Roma.”

Ka gona mo nakong ye “Bokriste” e be e le bodumedi bjo bo dumeletšwego ka molao Mmušong wa Roma. Bo fetogile neng bodumedi bja semmušo bja Mmušo, ge re bolela ka kwešišo e feletšego ya mantšu a? Re bala ka go New Catholic Encyclopedia gore: “Molao [wa Constantine] o ile wa tšwetšwa pele ke bahlatlami ba gagwe ka ntle le Julian [361-363 C.E.], yoo go tlaiša ga gagwe Bokriste go fedišitšwego gatee-tee ke lehu la gagwe. Mafelelong, kotareng ya mafelelo ya ngwaga-kgolo wa bo-4, Theodosius yo Mogolo [379-395 C.E.] o ile a dira Bokriste bodumedi bja semmušo bja Mmušo gomme a fediša borapedi bja boheitene bja go iphatlalatša.”

Ge a tiiša se le go utolla seo ge e le gabotse bodumedi bjo bjo bofsa bja Mmušo e lego sona, seithuti sa Beibele le ra-dihistori F. J. Foakes Jackson o ngwadile gore: “Ka tlase ga Constantine Bokriste le mmušo wa Roma di be di gwerane. Ka tlase ga Theodosius di be di kopane. . . . Go tloga moo go ya pele leina la Katholika le be le swanetše go fiwa bao ba bego ba nea Tate, Morwa le Moya o Mokgethwa ka tlhompho ya borapedi e lekanago. Molao ka moka wa bodumedi wa mmušiši yo o be o lebišitšwe moo, gomme o ile wa feleletša ka gore Kereke ya Katholika e be bodumedi bo nnoši bja ba-Roma.”

Jean-Rémy Palanque o ngwadile gore: “Theodosius, ge a be a lwantšha boheitene, o ile a ba a rata le Kereke yeo e amogelwago ka molao [ya Katholika]; taelo ya gagwe ya 380 C.E. e ile ya laela balata ba gagwe ka moka gore ba amogele tumelo ya Mopapa Damasus le mopišopo [yo a dumelago Boraro botee] wa Alexandria gomme ya hlokiša ba ba arogilego go seo tokologo ya borapedi. Lekgotla le legolo la Constantinople (381) gape le ile la lwantšha bahlanogi ka moka, gomme mmušiši o ile a kgonthišetša gore ga go na mopišopo yo a ba thekgago. Bokriste [bjo go dumela Boraro botee] bja Lekgotla la Nicaea bo ile bja fetoga e le ka kgonthe Bodumedi bja Mmušo . . . Kereke e be e kgokagane kgaufsi le Mmušo gomme o e thekga ka mo go feletšego.”

Ka go rialo, e be e se Bokriste bjo bo sa tswakwago bja mehleng ya baapostola bjo bo ilego bja fetoga bodumedi bja Mmušo bja Mmušo wa Roma. E bile Bokatholika bja lekgolong la bone la nywaga bjo bo bego bo dumela Boraro botee, bjo bo ilego bja hlongwa ka kgang ke Mmušiši Theodosius I le go dirišwa ke Kereke ya Roma Katholika, bjoo ka nako yeo le mo nakong ye, e tlogago e le karolo ya lefase le e le ka kgonthe.

[Credit Line]

Emperor Theodosius I: Real Academia de la Historia, Madrid (Foto Oronoz)

[Picture Credit Line on page 8]

Scala/Art Resource, N.Y.