Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa a ka se ke a Diega

Jehofa a ka se ke a Diega

Jehofa a ka se ke a Diega

“Xobane pônô e beetšwe lebaka la yôna; e bola tša bofêlô, xa e fore. Xe e sa phêthêxe ka pelá, xona e letêlê. Xo tla di tlo tla, di ka se diêxe.”​—HABAKUKU 2:3.

1. Ke boikemišetšo bofe bjo bo ilego bja bontšhwa ke batho ba Jehofa, gomme se se ile sa ba tutueletša gore ba dire’ng?

“KE TLO ema tlhapetšong ya-ka.” Bjoo e be e le boikemišetšo bja moporofeta wa Modimo Habakuku. (Habakuku 2:1) Batho ba Jehofa ba lekgolo la bo-20 la nywaga ba bontšhitše boikemišetšo bjo bo swanago le bjoo. Ka gona, ba ile ba arabela ka phišego kgoeletšong ye yeo e dirilwego kopanong ya histori yeo e bego e swerwe ka September 1922: “Le ke letšatši le le fetago matšatši ka moka. Bonang, Kgoši e a buša! Lena le batseta ba yona ba go phatlalatša. Ka gona tsebatšang, tsebatšang, tsebatšang Kgoši le mmušo wa yona.”

2. Ge ba tsošološeditšwe modirong o mafolofolo ka morago ga Ntwa ya I ya Lefase, Bakriste ba tloditšwego ba ile ba kgona go tsebatša eng?

2 Ka morago ga Ntwa ya I ya Lefase, Jehofa o ile a tsošološetša mašaledi a tloditšwego boemong bja go šoma ka mafolofolo. Ka go swana le Habakuku, yo mongwe le yo mongwe wa bona gona o be a bolela gore: “Ke tlo ema serokamelong, ke hlapetše, ke tle ke bone se Jehofa a tlog’o mpotša sona.” Lentšu la Sehebere bakeng sa ‘hlapetša’ le boa-boetšwa diporofetong tše dintši kudu.

“Di ka se Diêxe”

3. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re phakgame?

3 Ge Dihlatse tša Jehofa di dutše di tsebatša temošo ya Modimo lehono, di swanetše go dula di phafogetše go kwa mantšu a phethago a boporofeta bjo bogolo bja Jesu a rego: “Phakxamang-xê, xobane lebaka la xo boa xa Mong wa ngwakô xa Le le tsebe; xoba ó tlo tla ka mantšibua, xoba mašexo-xare, xoba xe kxoxo e lla, xoba ka masa. Xore Le se tlo thšoxa á tlile a Le hwetša Lè robetše. Xomme tše ke Le botšaxo tšôna ke botša bohle, ke re: Phakxamang!” (Mareka 13:35-37) Re swanetše go dula re phakgame go swana le Habakuku le ka go dumelelana le mantšu a Jesu!

4. Boemo bja rena bo swana bjang le bjo Habakuku a bego a le go bjona mo e ka bago ka 628 B.C.E.?

4 Go ka direga gore Habakuku o feditše go ngwala puku ya gagwe mo e ka bago ka 628 B.C.E., le pele Babele e e-ba mmušo o bušago lefase. Kahlolo ya Jehofa godimo ga Jerusalema ya bohlanogi e ile ya tsebatšwa ka nywaga e mentši. Lega go le bjalo, go be go se na pontšho e lego molaleng ge e le ka nako yeo kahlolo e bego e tla phethwa ka yona. Ke mang yo a ka bego a ile a dumela gore e be e šaletšwe ke nywaga e 21 feela le gore Babele e be e tla ba yona e phethago kahlolo ya Jehofa? Ka mo go swanago lehono, ga re tsebe ‘letšatši le iri’ tšeo di beetšwego bofelo bja tshepedišo ye, eupša Jesu o re lemošitše e sa le pele ka gore: “Le lena dulang Lè itokišitše, xobane Morwa-motho ó tlo tla ka nakô ye Le sa e xopolexo.”​—Mateo 24:36, 44.

5. Ke eng seo se kgothatšago e le ka kgonthe mabapi le mantšu a Modimo ao a ngwadilwego go Habakuku 2:2, 3?

5 Ka lebaka le lebotse, Jehofa o ile a nea Habakuku thomo ye e tutuetšago: “Ngwala pônô yé; tša yôna O di tlôkê mamating, di balêxê ka pelá. Xobane pônô e beetšwe lebaka la yôna; e bola tša bofêlô, xa e fore. Xe e sa phêthêxe ka pelá, xona e letêlê. Xo tla di tlo tla, di ka se diêxe.” (Habakuku 2:2, 3) Lehono bokgopo le bošoro di golela pele lefaseng ka moka, e lego seo se bontšhago gore re eme leribeng la “’tšatši le lexolo le le šiišaxo la Morêna.” (Joele 2:31) Mantšu a Jehofa a kgonthišetšo ke ao a kgothatšago e le ka kgonthe: “Di ka se diêxe”!

6. Re ka phologa bjang letšatši le le tlago la kahlolo?

6 Ka gona, re ka phologa bjang letšatši le le tlago la kahlolo? Jehofa o araba ka go bontšha phapano ye magareng ga moloki le yo a sa lokago: “O k’O bônê xo ikxoxomoša le xo se loke xa pelo ya motho eo. Moloki yêna ó tlo phela ka tumêlô y’axwe.” (Habakuku 2:4) Babuši le batho ba ikgogomošago le ba megabaru ba šilafaditše matlakala a histori ya mehleng yeno ka madi a bahlaselwa ba dimilione bao ba se nago molato, kudu-kudu dintweng tše pedi tša lefase le ditšhollong tša madi tša semorafo. Ka mo go fapanego, bahlanka ba ratago khutšo ba tloditšwego ba Modimo ba kgotleletše ka potego. Ke “sethšaba se boló se-lata-pôtêxô.” Setšhaba se gotee le bagwera ba sona, e lego “dinku tše dingwê,” ba latela keletšo e rego: “Bôtang Morêna ka mehla le mehla; xobane xe Le na le Yêna, Le na le Morêna Lentswê la mehleng.”​—Jesaya 26:2-4; Johane 10:16.

7. Ka go dumelelana le kamoo Paulo a dirišago Habakuku 2:4 ka gona, re swanetše go dira’ng?

7 Ge a be a ngwalela Bakriste ba ba-Hebere, moapostola Paulo o tsopola Habakuku 2:4 ge a botša batho ba Jehofa gore: “Xo rata xore Le se fêlê pelo, xore ka xo dira thatô ya Modimo Le tšeê se Le se holofedišitšwexo. Xo šetše lebakanyana le sexo le kae ké mo xo tl’o xo tla E a boletšwexo a thwe: Ó e-tla! Xomme a ka se diêxe. ’Me moloki wa-ka ó tlo phela ka tumêlô; e a xomêlaxo moraxo yêna pelo ya-ka e ka se mo thabêle.” (Ba-Hebere 10:36-38) Mehla yeo re phelago go yona ga se nako ya go nyefiša goba ya go tanywa ke ditsela tša go rata dilo tše di bonagalago le tša go gafišwa ke maipshino tša lefase la Sathane. Re swanetše go dira’ng go fihlela “lebakanyana” le fela? Rena ba re lego ba setšhaba se sekgethwa sa Jehofa go swana le Paulo, re swanetše go ‘obelela tša kua pele; re kganyelele moputsong’ wa bophelo bjo bo sa felego. (Ba-Filipi 3:13, 14) Le gona ka go swana le Jesu, re swanetše ‘go tiišetša ka baka la lethabo le le beilwego ka pele ga rena.’​—Ba-Hebere 12:2, bapiša le PK.

8. “Motho” wa Habakuku 2:5 ke mang, gomme ke ka baka la’ng a ka se ke a atlega?

8 Habakuku 2:5, (NW) e hlalosa “motho wa senatla” yo ka mo go fapanego le bahlanka ba Jehofa, a palelwago ke go fihlelela pakane ya gagwe, gaešita le ge a “ahlamišitše moya wa gagwe bjalo ka Sheol.” Motho yo “yo a sa kgotsofalego” ke mang? Ka megabaru e swanago le ya Babele ya mehleng ya Habakuku, “motho” yo yo a bopanego, yo a bopšago ke mebušo ya dipolitiki​—e ka ba Bofasi, Bonazi, Bokomanisi goba gaešita le seo se bitšwago pušo ka batho​—o lwa dintwa e le gore a katološe dinaga tša gagwe. O bile o tlatša Sheol, e lego lebitla, ka meoya yeo e se nago molato. Eupša “motho” yo yo a bopanego wa moradia wa lefase la Sathane, yo a tagilwego ke go ipona ga gagwe ka go ipota e le wa bohlokwa, ga a atlege boitekong bja go ‘ikgobelela ditšhaba le batho ka moka.’ Ke Jehofa Modimo a nnoši yo a ka kopanyago batho ka moka, gomme o tla phetha se ka Mmušo wa Mesia.​—Mateo 6:9, 10.

Bo-joo ba Bagolo ba Bahlano ba Mathomo

9, 10. (a) Ke eng seo Jehofa a tšwelago pele go se tsebatša ka Habakuku? (b) Boemo lehono ke bofe mabapi le mahumo a sa lokago?

9 Jehofa o tšwela pele a tsebatša ka moporofeta wa gagwe Habakuku lelokelelo la bo-joo ba bahlano, e lego dikahlolo tšeo di swanetšego go phethwa bakeng sa go lokišeletša gore lefase le dulwe ke barapedi ba botegago ba Modimo. Batho bao ba dipelo tše di lokilego ba ‘hlaba seema’ seo Jehofa a se neago. Re bala go Habakuku 2:6 gore: “Joo, joo, mo-xara-tše-e-sexo-tš’axwe! Ó tlo iša kae à fêla a ithweša thoto ya molato?”

10 Mo go gatelelwa mahumo a sa lokago. Lefaseng leo le re dikologilego, bahumi ba huma le dinala gomme badiidi ba diila wa go ja nta. Bagweba-ka-dihlare-tagi le bahlalefetši ba kgobelela mahumo a mantši, mola batho feela ba bolawa ke tlala. Go thwe tee-nneng ya baagi ba lefase e phela bodiiding. Maemo a bophelo ke ao a boifišago dinageng tše dintši. Bao ba hlologetšwego go bona go loka lefaseng ba lla ka gore: ‘Ke neng’ (NW) bobe bjo bo dutše bo ata! Lega go le bjalo, bofelo bo kgaufsi! Ka kgonthe, pono e “ka se diêxe.”

11. Ke eng seo se bolelwago ke Habakuku mabapi le go tšholla madi a batho, gomme ke ka baka la’ng re ka bolela gore go na le tšhollo e kgolo ya madi lefaseng lehono?

11 Moporofeta o botša yo kgopo gore: “Ka xobane wêna O hlakotše ’thšaba tše dintši; ’me mašalêla a ’thšaba tšeo tšohle a tlo Xo hlakola, wa lefa molato wa madi, wa lefetšwa tša mohlakô wa dinaxa le wa metse le baaxi.” (Habakuku 2:8) A molato o mokaakang wa madi wo re o hwetšago lefaseng lehono! Jesu o boletše pepeneneng gore: “E a swaraxo thšoša, ó tlo bolawa ka yôna.” (Mateo 26:52) Lega go le bjalo, lekgolong la bo-20 la nywaga le nnoši, ditšhaba le dihlopha tša merafo tšeo di nago le molato wa madi di ile tša ikarabela ka go bolawa ga batho ba fetago dimilione tše lekgolo. Go madimabe bao ba tsenyago letsogo dipolaong tše tše dikgolo!

Joo ya Bobedi

12. Joo ya bobedi yeo e ngwadilwego ke Habakuku ke efe, gomme ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore mahumo a hwetšwago ka go se botege a ka se bušetše motho selo?

12 Joo ya bobedi yeo go ngwadilwego ka yona go Habakuku 2:9-11, e wela “mo-kxotha-thuô-mpe à setša motse w’axwe, mo-phaxamiša-sehlaxá à re ke [efoga] dikotsi!” Mahumo a hwetšwago ka go se botege a ka se bušetše motho selo, bjalo ka ge mopsalme a bea taba molaleng ge a re: “O se kê wa belaêla x’O bôna monna a rua, xò ata mahumô a ngwako wa xaxwe. Xobane lehung a ka se yê à swere selô; lehumô la xaxwe le ka se foloxe lè mo šetše nthaxo.” (Psalme 49:16, 17) Ka gona, se se lemogegago ke keletšo e bohlale ya Paulo e rego: “Bahumi ba mehleng ya byale ba laêlê O re ba se ikxodišê, ba se holofêlê lehumô la xo tla le xo tloxa; ba holofêlê Modimo e a phelaxo, e a re faxo tšohle xore di re natêfêlê.”​—1 Timotheo 6:17.

13. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re tsebatša temošo ya Modimo?

13 Ke gabohlokwa gakaakang gore melaetša ya dikahlolo tša Modimo e tsebatšwe lehono! Ge Bafarisei ba be ba ganetša mašaba a reta Jesu e le “Kxoši e tlaxo ka Leina la Morêna,” o ile a re: “Ke a Le botša, xe bao ba ka homola, xo tlo xoa mafsika.” (Luka 19:38-40) Ka mo go swanago, ge batho ba Modimo lehono ba ka palelwa ke go pepentšha bokgopo bjo bo lego gona lefaseng, ‘letlapa la morako le tla golola.’ (Habakuku 2:11) Ka gona, a re tšweleng pele ka sebete re tsebatša temošo ya Modimo!

Joo ya Boraro le Kgang ya Molato wa Madi

14. Ke tšhollo efe ya madi yeo madumedi a lefase a ilego a ikarabela ka yona?

14 Joo ya boraro yeo e tsebišitšwego ka Habakuku, e akaretša le kgang ya molato wa madi. Habakuku 2:12 e re: “Joo, joo, mo-axa-motse-ka-madi, mo-thêkxa-madulô-ka-sebe!” Tshepedišong ye ya dilo, sebe le tšhollo ya madi gantši di a sepedišana. Ka mo go lemogegago, madumedi a lefase a be a dutše a ikarabela ka ditšhollo tše šoro tša madi historing. Re ka bolela feela ka Dintwa tša Bodumedi tšeo go tšona bao ba ipitšago Bakriste ba bego ba e-lwa le Mamoseleme; Lekgotla la Dikotlo tša Bohlanogi la Katholika kua Sepania le Latin America; Ntwa ya Yuropa ya Nywaga e Masome-tharo magareng ga Maprotestanta le Makatholika; le tšeo di ilego tša tšholla madi go feta tše dingwe ka moka, e lego dintwa tše pedi tša lefase tša ngwaga-kgolong wa rena tšeo bobedi bja tšona di thomilego Bojakaneng.

15. (a) Ka thekgo le tumelelo ya kereke, ke eng seo ditšhaba di tšwelago pele go se dira? (b) Na mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego o ka fediša dibetša tša lefase le?

15 E nngwe ya dikarolo tše kgopo ka go fetišiša tša ntwa ya bobedi ya lefase e bile Polao e Sehlogo ya Nazi, yeo e ilego ya feta ka maphelo a ba-Juda ba dimilione le ba bangwe bao ba se nago molato kua Yuropa. Ga se kgale ge sehlopha se se laolago sa baruti ba Roma Katholika kua Fora se be se ipobola gore se paletšwe ke go ganetša go romelwa ga bahlaselwa ba dikete tše makgolo diphapošing tša polao tša Nazi. Lega go le bjalo, ditšhaba di tšwela pele di itokišeletša go tšholla madi ka thekgo ya kereke goba ka tumelelo ya yona. Makasine wa Time (kgatišo ya ditšhaba-tšhaba) ge o bolela ka Kereke ya Orthodox ya Russia, o sa tšwa go re: “Kereke yeo e tsošološitšwego e bile e na le tutuetšo e mpe karolong yeo e bego e sa naganelwe: e lego metšhene ya ntwa ya Russia. . . . Go šegofatšwa ga difofane tša ntwa le mafelo a mašole a bodulo ke dilo tšeo di nyakilego e le tša setlwaedi. Ka November kua Lefelong la Bodula-noši la Danilovsky la Moscow, e lego moo go dulago Bapatriareka ba Russia, kereke e ile ya fihla bokgoleng bja go šegofatša le bobolokelo bja Russia bja dibetša tša nuclear.” Na Ditšhaba tše Kopanego di ka kgaotša go hlama lefase le ka lefsa ka didirišwa tša botemona tša ntwa? Le gatee! Go ya ka kuranta ya The Guardian ya London, Engelane, mothopa-sefoka wa Sefoka sa Nobel sa Khutšo o boletše gore: “Seo se tlogago se ferekanya ke gore ditho tše hlano tše kgonthišeditšwego tša Lekgotla la tša Polokego la UN ke baabi ba bahlano ba bagolo ba dibetša ba lefase.”

16. Ke eng seo Jehofa a tlago go se dira ge e le ka ditšhaba tšeo di ratago ntwa?

16 Na Jehofa o tla phetha kahlolo godimo ga ditšhaba tšeo di fehlago ntwa? Habakuku 2:13 (PK) e re: “Bonang, a ga se taba e tšwago go Jehofa Tsebaothe, ge ditšhaba di itapišetša mollo, gomme merafo e belabelela go direla lefela?” “Jehofa Tsebaothe”! Ee, Jehofa o na le madira a legodimong a barongwa ao a tlago go a dirišetša go fediša batho le ditšhaba tšeo di ratago ntwa!

17. Tsebo ya Jehofa e tla tlala lefase go fihla bokgoleng bofe ka morago ga ge kahlolo ya gagwe e phethilwe godimo ga dihlopha tša ditšhaba tše šoro?

17 Ke eng seo se tlago go latela go phethwa ga kahlolo ya Jehofa godimo ga dihlopha tšeo tša ditšhaba tše šoro? Habakuku 2:14 e nea karabo: “Xobane lefase le tlo tlala tsebô ya letaxô la Morêna, byalo ka lewatlê lè enetšwe ke meetse.” A kholofelo e kgahlišago gakaakang! Ka Haramagedone, bogoši bja Jehofa bo tla godišetšwa sa ruri. (Kutollo 16:16) O re kgonthišetša gore o tla ‘tagiša bogato bja dinao tša gagwe,’ e lego lefase lona le re dulago go lona. (Jesaya 60:13) Batho bohle ba tla rutwa ka tsela ya Modimo ya bophelo, e le gore tsebo ya bona ka merero ya Jehofa e tagilego e tle e tlale lefase go etša mawatle ao a tletše meetse.

Joo ya Bone le ya Bohlano

18. Joo ya bone yeo e tsebatšwago ka Habakuku ke eng, gomme e bonagatšwa bjang boemong bja boitshwaro bja lefase lehono?

18 Joo ya bone e hlaloswa go Habakuku 2:15 (PK) ka mantšu a: “Go madimabe e a nošago wa gabo seno a se hlakanyago le kgalefo ya gagwe a mo tagiša, gore a tle a bone bofeela bja gagwe.” Se se bolela ka boemo bjo bo sa laolegego le bja bonganga bja lefase la mehleng yeno. Go goboga ga lona boitshwarong, mo go thekgwago gaešita le ke dihlopha tše di tlogelelago dilo tša bodumedi go goletše pele. Mauba a malwetši a bjalo ka AIDS le malwetši a mangwe ao a tswalanago le kopano ya botona le botshadi a iphile matla lefaseng ka bophara. Go e na le go bonagatša “letaxô la Morêna,” moloko wa mehleng yeno wa kgopolo ya nna pele o nwelela kudu kgobogong e bile o lebile go phethweng ga kahlolo ya Modimo. Le ‘horišitšwe kgobogo e sego letago,’ lefase le leo le tlogeletšego dilo le kgaufsi le go nwa senwelong sa bogale bja Jehofa, seo se emelago thato ya gagwe ka lona. ‘Dihlong di tlo apeša letago la lona.’​—Habakuku 2:16, bapiša le PK.

19. Ketapele ya joo ya bohlano yeo e tsebatšwago ka Habakuku e tswalana le eng, gomme ke ka baka la’ng mantšu a bjalo a nago le seo a se bolelago lefaseng la lehono?

19 Ketapele ya joo ya bohlano e lemoša ka matla malebana le borapedi bja diswantšho tše di betlilwego. Jehofa o ile a dira gore moporofeta a tsebatše mantšu a a matla: “Go madimabe e a rego go kwata: Tsoga! A re go lefsika la semuma: Ema! Afa le ka ruta? Bona, le manegilwe ka digauta le ka disilifera, ga go moya ka teng ga lona, le ganyenyane.” (Habakuku 2:19, PK) Go fihla le lehono, Bojakane gotee le seo se bitšwago boheitene di khunamela diswantšho tša tšona tša Kriste a le sefapanong, bo-Madonna, diswantšho tša go betlwa le diswantšho tše dingwe tša batho le diphoofolo. Ga go na le se tee sa tšona seo se ka tsogago gore se phološe barapedi ba sona ge Jehofa a tliša kahlolo. Gauta le silifera tšeo di manegilwego ka tšona di a galoga gomme tša hloka mohola ge di bapetšwa le bogolo bja Modimo wa ka go sa felego, Jehofa, le letago la dibopša tša gagwe tše di phelago. Anke re tumišeng leina la gagwe la moswana-noši ka mo go sa felego!

20. Re na le tokelo ya go hlankela ka lethabo thulaganyong efe ya tempele?

20 Ee, Modimo wa rena Jehofa o swanelwa ke go fiwa theto ka moka. Ka go ba le maikwelo a tlhompho e tseneletšego go yena, anke re kweng temošo yeo e matla malebana le borapedi bja diswantšho. Fela theetšang! Jehofa o sa bolela: “Morêna Yêna ó Ntlong e kxêthwa ya xaxwe; a lefase lohle le ikhomolêlê pel’a xaxwe.” (Habakuku 2:20) Ga go na pelaelo gore moporofeta o be a nagana ka tempele ya Jerusalema. Lega go le bjalo, rena lehono re na le tokelo ya go rapela tokišetšong e phagamego kudu ya tempele ya moya, moo Morena wa rena Jesu Kriste a hlomilwego e le Moperisita yo Mogolo. Ka mo malapeng a lefaseng a tempele yeo, ke moo re kopanago, re hlankelago le go rapela gona e bile re nea Jehofa kgodišo yeo e swanelago leina la gagwe le le tagilego. A lethabo le legolo gakaakang leo re nago le lona ka go nea Tatago rena wa legodimong yo lerato borapedi bjo bo tšwago pelong!

Na o a Gopola?

• O lebelela bjang mantšu a Jehofa a rego: “Di ka se diêxe”?

• Tlhaloso ya mehleng yeno ya bo-joo bao ba tsebišitšwego ka Habakuku ke efe?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re tsebatša temošo ya Jehofa?

• Re na le tokelo ya go hlankela lapeng la tempele efe?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 15]

Ka go swana le Habakuku, bahlanka ba Modimo ba mehleng yeno ba a tseba gore Jehofa a ka se ke a diega

[Diswantšho go letlakala 18]

Na o thabela tokelo ya go hlankela Jehofa lapeng la tempele ya gagwe ya moya?

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 16]

U.S. Army photo