Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Senotlelo se se Išago Katlegong ke Sefe?

Senotlelo se se Išago Katlegong ke Sefe?

Senotlelo se se Išago Katlegong ke Sefe?

MASOGANA a mabedi a mafolofolo a be a rulaganya motšhene wo o sego wa tlwaelega bakeng sa teko e bohlokwa. Kapejana, go ile gwa foka ledimo le matla gomme la ubula ditlabakelo tšeo di thubegago, la di dikološa moyeng gomme ka modumo o tšhošago moya wa di buša gomme tša pšhatlagana fase. Ba feletšwe ke matla, banna ba ba ile ba ema ka setu. Mošomo wa bona wo o raraganego le o thata o tšwile diripana-ripana godimo ga mokgobo o kobegilego wa kota le tshipi.

Bakeng sa Orville le Wilbur Wright, seo se diregilego letšatšing leo la October 1900 e be e se tšhitišo ya pele e ferekanyago maitekong a bona a go aga selo se boima kudu go feta motšhene o fofago. Ba be ba šetše ba feditše nywaga e mmalwa le tšhelete e ntši kudu ba dira diteko.

Lega go le bjalo, mafelelong go phegelela ga bona go ile gwa putswa. Ka December 17, 1903, kua Kitty Hawk, North Carolina, U.S.A., barwarre ba ga Wright ba ile ba kgona go hloma mohlala wa motšhene wo o ilego wa fofa ka metsotswana e 12​—nako e nyenyane kudu ge go bapetšwa le yeo difofane di e fofago lehono, eupša e telele kudu bakeng sa go fetoša lefase ka mo go sa felego!

Katlego maitekong a mantši e ithekgile kudu ka go phegelela ka go se fele pelo. Go sa šetšwe gore ke go ithuta leleme le lefsa, go ithuta mošomo goba gaešita le go aga bogwera, dilo tše dintši tše bohlokwa di fihlelelwa feela ka maiteko a thekgwago. Mongwadi Charles Templeton o re: “Makga a senyane go a lesome, ka go lebanya katlego e tswalanywa le selo se tee: go šoma ka thata.” Mongwadi wa dikuranta Leonard Pitts yo monyenyane o bega gore: “Re bolela ka talente, re amogela mahlatse, eupša gantši re hlokomologa dilo tša bohlokwa kudu. Go šoma ka thata le go palelwa mo gontši. Go fihla pele ga nako le go šoma ka nako e telele.”

Se se kgonthišetša seo Beibele e ilego ya se bolela kgale-kgale gore: “Diatla tša serôtô di tlo buša.” (Diema 12:24) Go ba mafolofolo go bolela gore re phegelele maitekong a rena. Se ke sa bohlokwa ge e ba re nyaka go fihlelela seo re rerilego go se dira. Go phegelela ke eng? Re ka phegelela bjang go fihleleleng dipakane tša rena gomme re swanetše go phegelela go eng? Dipotšišo tše di tla arabja sehlogong se se latelago.

[Seswantšho go letlakala 3]

U.S. National Archives photo