Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Boipoetšo—Seka se se Kgothaletšago Khutšo

Boipoetšo—Seka se se Kgothaletšago Khutšo

Boipoetšo​—Seka se se Kgothaletšago Khutšo

Lefase e be e tla ba le le thabišago gakaakang ge nkabe motho yo mongwe le yo mongwe a be a bontšha khutšo. Batho ba be ba ka se nyake ba bangwe dilo tše dintši, ditho tša lapa di be di ka se ngangišane kudu, dikgwebo di be di ka se phenkgišane kudu le dinaga di be di ka se lwe kudu. Na o be o ka rata go phela maemong a bjalo?

BAHLANKA ba therešo ba Jehofa Modimo ba itokišeletša lefase la gagwe le lefsa le le holofeditšwego, leo go lona boipoetšo bo tlago go tšeelwa godimo ka gohle, e sego e le bofokodi, eupša e le seka sa go ba matla le sa bokwala. (2 Petro 3:13) Ge e le gabotse, ba hlagolela seka sa boipoetšo le gona bjale. Ka baka la’ng? Kudu-kudu ka baka la gore se ke seo Jehofa a se nyakago go bona. Moporofeta wa gagwe Mika o ngwadile gore: “Hee wene motho! O boditšwe se e lexo se se botse, le se Morêna a se nyakaxo xo wene: Ké xo dira tokô, ké xo rata botho; ké xo sepela le Modimo w’axo Ò n’e boipoetšô.”​—Mika 6:8.

Boipoetšo bo ka bolela dilo tše dintši, bjalo ka go se be le boikgodišo goba boikgantšho bja lefeela le go se rate go ikgantšha ka bokgoni bja motho, dilo tšeo a di fihleletšego le tšeo a nago le tšona. Go ya ka puku e nngwe ya ditšhupetšo, boipoetšo gape bo bolela “go dula ka gare ga mellwane.” Motho wa boipoetšo o dula a le ka gare ga mellwane ya boitshwaro bjo bobotse. O lemoga le gore go na le mellwane dilong tše a swanetšego go di dira e bile a kgonago go di dira. O tseba gore go na le dilo tšeo di sa mo swanelago. Ga go na pelaelo gore re ikwa re gogelega bathong ba nago le boipoetšo. Sereti sa Leisemane Joseph Addison se ngwadile gore: “Ga go na selo se se rategago go phala boipoetšo bja kgonthe.”

Boipoetšo ga se seka sa tlhago sa batho ba sa phethagalago. Go nyakega gore re dire boiteko bja go hlagolela seka se. Bakeng sa go re kgothatša, Lentšu la Modimo le hlalosa ditiragalo tše dintši tšeo di bontšhago boipoetšo ka dibopego tša bjona tše di fapa-fapanego.

Dikgoši tše Pedi tša Baipoetši

Yo mongwe wa bahlanka ba Jehofa ba botegago kudu ka go se kwanantšhe e be e le Dafida, yo e bego e le lesogana nakong ya ge a be a tlotšwa bakeng sa go tlo ba kgoši ya ka moso ya Isiraele. Ka morago ga moo, Kgoši Saulo yo a bego a buša o ile a bea Dafida ka tlase ga kgateletšo e kgolo ka go leka go mmolaya le go mo gapeletša go phela e le moleleri.​—1 Samuele 16:1, 11-13; 19:9, 10; 26:2, 3.

Gaešita le ka tlase ga maemo ao, Dafida o ile a lemoga gore go be go na le mellwane mabapi le seo a swanetšego go se dira ge a šireletša bophelo bja gagwe. Lebakeng le lengwe lešokeng, Dafida o ile a gana go dumelela Abisai gore a gobatše Kgoši Saulo yo a robetšego, a re: “Ge e le nna, go iša letsogo la-ka go motlotšwa wa Jehofa go mmolaya, Jehofa a dire gore taba yeo e be kgole le nna.” (1 Samuele 26:8-11, PK) Dafida o be a tseba gore e be e se mošomo wa gagwe go tloša Saulo boemong bja go ba kgoši. Ka gona Dafida o ile a bontšha boipoetšo lebakeng le ka go dula a le ka gare ga mellwane ya boitshwaro bjo bo nepagetšego. Ka mo go swanago, bahlanka ba Modimo ba mehleng yeno ba tseba gore “go ya ka pono ya Jehofa,” (NW) go na le dilo tše dingwe tšeo ba ka se kego ba di dira le gatee, gaešita le ge bophelo bja batho bo le kotsing.​—Ditiro 15:28, 29; 21:25.

Morwa wa Kgoši Dafida e lego Salomo le yena o ile a bontšha boipoetšo ge e sa le lesogana, le ge e bile ka tsela e fapanego ganyenyane. Ge Salomo a be a bewa sedulong e le kgoši, o ile a ikwa a sa swanelegele go ka rwala boikarabelo bjo bogolo bja go ba kgoši. O rapetše ka gore: “Byalo, Morêna Modimo wa-ka, nna mohlanka wa xaxo O ntirile kxoši lexatong la Dafida tate. Fêla, ke sa le lesoxana, ’me xa ke ešo ka tseba xo tšwa le xo tsêna.” Go molaleng gore Salomo o be a lemoga go hloka ga gagwe bokgoni le phihlelo. Ka nako yeo o be a ipoeditše, a sa bontšhe boikgodišo goba boikgantšho bja lefeela. Salomo o ile a kgopela Jehofa temogo, gomme kgopelo ya gagwe e ile ya amogelwa.​—1 Dikxoši 3:4-12.

Mesia le Ketapele ya Gagwe

Lebaka la ka godimo ga nywaga e 1 000 ka morago ga mehla ya Salomo, Johane Mokolobetši o ile a dira modiro wa go lokišetša Mesia tsela. Bjalo ka ketapele ya Motlotšwa, Johane o be a phetha boporofeta bja Beibele. A ka ba a ile a ikgantšha ka tokelo ya gagwe. Johane a ka ba a ile a leka go ikgodiša ka gobane e be e le motswalo wa Mesia. Eupša Johane o ile a botša ba bangwe gore o be a sa swanelegele le go ka bofolla marala a dieta tša Jesu. Le gona ge Jesu a be a itliša bakeng sa go tlo kolobetšwa Nokeng ya Jorodane, Johane o ile a re: “Ké nna ke swanetšexo xo kolobetšwa ke Wene; ’me a O tla xo nna?” Se se šupa gore Johane e be e se moikgantšhi. E be e le moipoetši.​—Mateo 3:14; Maleaki 4:5, 6; Luka 1:13-17; Johane 1:26, 27.

Ka morago ga ge Jesu a kolobeditšwe, o ile a thoma bodiredi bja nako e tletšego, a bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa Modimo. Le ge Jesu e be e le motho yo a phethagetšego, o itše: “Xa xo se ke kxônaxo xo se dira ka la-ka; . . . xa ke nyake se Nna ke se rataxo, ke nyaka se se ratwaxo ke E a nthomilexo.” Go feta moo, Jesu o be a sa nyake kgodišo e tšwago bathong, eupša o be a nea Jehofa letago bakeng sa dilo tšohle tšeo a bego a di dira. (Johane 5:30, 41-44) A boipoetšo bjo bokaakang!

Ka gona, go molaleng gore bahlanka ba Jehofa ba botegago ka go se kwanantšhe​—ba bjalo ka Dafida, Salomo, Johane Mokolobetši le gaešita le yena motho yo a phethagetšego e lego Jesu Kriste—​ba ile ba bontšha boipoetšo. Ba be ba sa ikgodiše, ba sa ikgantšhetše lefeela gomme ba be ba dula ba le ka gare ga mellwane e swanetšego. Mehlala ya bona ke mabaka a lekanego a go ka dira gore bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno ba hlagolele boipoetšo le go bo bontšha. Lega go le bjalo, go sa na le mabaka a mangwe bakeng sa go dira bjalo.

Mehleng ye e dubegilego ya histori ya batho, boipoetšo ke seka seo se lego bohlokwa kudu go Bakriste ba therešo. Bo kgontšha motho gore a be khutšong le Jehofa Modimo, le magagabo gotee le go ba le khutšo ka boyena.

Go ba le Khutšo le Jehofa Modimo

Go ba le khutšo le Jehofa go kgonega feela ge e ba re dula re le ka gare ga mellwane yeo a e beago bakeng sa borapedi bja therešo. Batswadi ba rena ba pele, Adama le Efa, ba ile ba tshela mellwane yeo e bego e beilwe ke Modimo, gomme ba bile batho ba pele bao ba ilego ba wela go hlokeng boipoetšo. Ba ile ba lahla boemo bja bona bjo bobotse bjo ba bego ba e-na le bjona le Jehofa, gotee le legae la bona, bokamoso bja bona le maphelo a bona. (Genesi 3:1-5, 16-19) A moputso o mogolo gakaakang wo ba ilego ba o lefa!

Anke re ithuteng go palelweng ga Adama le Efa, ka gobane borapedi bja therešo bo bea mellwane mabapi le kamoo re swanetšego go dira dilo ka gona. Ka mohlala, Beibele e bolela gore “diotswa, le ba medimo e šele, le bahladi, le dihlôtlôlô, le ba xo dira dithšila le banna ka bôná, le mahodu, le ba mexabaru, le mataxwa, le ba maroxa, le bahlakodi, ba ba byalo xa ba na kabêlô mmušong wa Modimo.” (1 Ba-Korinthe 6:9, 10) Jehofa o bea mellwane ye ka bohlale bakeng sa go hola rena, gomme re bontšha bohlale ka go dula re le ka gare ga mellwane ye. (Jesaya 48:17, 18) Diema 11:2 e re botša gore: “Bohlale bo na le moipoetši.”

Go thwe’ng ge e ba mokgatlo wa bodumedi o re botša gore re ka tshela mellwane ye gomme ra dula re sa thabela go ba le khutšo le Modimo? Mokgatlo o bjalo o leka go re timetša. Ka lehlakoreng le lengwe, boipoetšo bo re thuša gore re hlagolele tswalano ya kgaufsi le Jehofa Modimo.

Go ba le Khutšo le Magagabo Motho

Boipoetšo gape bo kgothaletša ditswalano tša khutšo le ba bangwe. Ka mohlala, ge batswadi ba bea mohlala tabeng ya go ba bao ba kgotsofetšego ka dinyakwa tša bona le tabeng ya go etiša ditaba tša moya pele, bana ba bona ba tla sekamela go ithuteng go ba le boemo bjo bo swanago bja kgopolo. Ke moka ba banyenyane ba tla hwetša go le bonolo go ba bao ba kgotsofetšego, le ge e le gore e ka se be ka mehla mo ba hwetšago seo ba se nyakago. Se se tla ba thuša gore ba phele ka tsela ya boipoetšo, gomme bophelo bja lapa bo tla ba le khutšo kudu.

Bao ba lego maemong a bolaodi ba swanetše go ba šedi ka mo go kgethegilego gore e be baipoetši gomme ba se ke ba diriša matla a bona a taolo gampe. Ka mohlala, Bakriste ba laelwa gore: “Le se ke la fetela ka kua ga dilo tše di ngwadilwego.” (1 Ba-Korinthe 4:6, NW) Bagolo ba phuthego ba lemoga gore ga se ba swanela go leka go rweša ba bangwe dikgetho tša bona tša motho ka noši. Go e na le moo, ba diriša Lentšu la Modimo e le motheo bakeng sa go kgothaletša tsela e nepagetšego ditabeng tša boitshwaro, moaparo, go itokiša goba boitapološo. (2 Timotheo 3:14-17) Ge ditho tša phuthego di bona gore bagolo ba phuthego ba dulago ba le ka gare ga mellwane ya Mangwalo, se se kgothaletša go hlompšha ga banna ba gomme se tlaleletša moyeng o borutho, wa lerato le wa khutšo ka phuthegong.

Go ba le Khutšo ka Bowena

Bao ba bontšhago boipoetšo ba putswa ka khutšo ya ka gare. Motho yo a nago le boipoetšo ga a fišwe ke go rata maemo. Se ga se bolele gore ga a na dipakane tšeo a ipeelago tšona ka noši. Ka mohlala, a ka kganyoga go hwetša ditokelo tše di oketšegilego tša tirelo, eupša o letela Modimo, gomme ditokelo le ge e le dife tša Bokriste tšeo a di hwetšago o lebiša theto go Jehofa. Ga di lebelelwe e le dilo tše di fihleletšwego ka noši. Se se batametša moipoetši go Jehofa, “Modimo wa khutšô.”​—Ba-Filipi 4:9.

A re re mohlomongwe ka dinako tše dingwe re ikwa re tšeelwa fase ke batho ba bangwe. Na go be go ka se be kaone gore re tšeelwa fase ka gobane re ipoetša go e na le gore re ikgogele tlhokomelo ka tsela e se nago boipoetšo? Batho bao ba nago le boipoetšo ga ba nwelele go rateng maemo. Ka go rialo, ba khutšong ka bobona, e lego seo se holago bakeng sa go phela gabotse maikwelong le mmeleng.

Go Hlagolela le go Kgomarela Boipoetšo

Adama le Efa ba ile ba ineela gore ba fenywe ke go hloka boipoetšo​—seka seo ba ilego ba se fetišetša ditlogolwaneng tša bona. Ke eng seo se ka re thušago go phema go dira phošo e swanago go etša batswadi ba rena ba pele? Re ka hlagolela bjang seka se sebotse sa boipoetšo?

Sa pele, re tla thušwa ke go ba le kwešišo e nepagetšego ka boemo bja rena tswalanong le Jehofa, Mmopi wa legohle. Ke dilo dife tšeo re di fihleletšego tšeo re ka di šupago tšeo di ka bapišwago le tšeo Modimo a di fihleletšego? Jehofa o ile a botšiša mohlanka wa gagwe yo a botegago Jobo gore: “O be O le kae mola ke thêa lefase?​—Bolêla xe O tseba.” (Jobo 38:4) Jobo ga se a kgone go nea karabo. Na le rena ga re hlaelelwe ka tsela e swanago tsebong, bokgoning le phihlelong? Na ga se mo go nago le mohola go rena go amogela mafokodi a rena?

Go feta moo, Beibele e re botša gore: “Lefase ké la Morêna, le makôkôkôkô a lôna, lefase lohle le baaxi ba lôna.” Se se akaretša ‘diphoofolo tšohle tša naga le diruiwa tše di fulago dithabeng ka dikete.’ Jehofa a ka re: “Disilifêra le dixauta ké tša-ka.” (Psalme 24:1; 50:10; Hagai 2:8) Ke dilo dife tše re nago le tšona tše re ka di bontšhago tšeo di ka bapišwago le tša Jehofa? Ee, gaešita le motho yo a humilego le dinala ga a na lebaka la go ikgantšha ka seo a nago le sona! Ka gona, ke gabohlale go latela keletšo e buduletšwego ya moapostola Paulo yeo a e neilego Bakriste ba kua Roma: “Xe ke bôna kxauxêlô ye e ntirexetšexo, ke botša lena bohle ke re: Xo se kê xwa ba le e a ithsemaxo a fetiša moo xo mo swanetšexo.”​—Ba-Roma 12:3.

Bjalo ka bahlanka ba Modimo bao ba kganyogago go hlagolela boipoetšo, re swanetše go rapelela dienywa tša moya​—lerato, lethabo, khutšo, go se fele pelo, botho, go loka, tumelo, bonolo le boitshwaro. (Luka 11:13; Ba-Galatia 5:22, 23) Ka baka la’ng? Ka gobane se sengwe le se sengwe sa dika tše se tla dira gore re nolofalelwe ke go ba baipoetši. Ka mohlala, lerato la go rata magagabo rena le tla re thuša gore re lwantšhe tshekamelo ya go ikgantšha goba go ikgodiša. Le gona boitshwaro bo tla re dira gore re eme gomme re nagane pele re dira dilo ka tsela e sego ya boipoetšo.

Anke re hlokomeleng! Re swanetše go dula re itišitše malebana le melaba e wetšago go hlokeng boipoetšo. Tše pedi tša dikgoši tšeo go boletšwego ka tšona pejana ga se tša bontšha boipoetšo lebakeng le lengwe le le lengwe. Kgoši Dafida o ile a akgofela go dira dilo ka go bala batho Isiraele, e lego selo seo se bego se thulana le thato ya Jehofa. Kgoši Salomo o ile a hloka boipoetšo le go fihla ntlheng ya go wela borapeding bja maaka.​—2 Samuele 24:1-10; 1 Dikxoši 11:1-13.

Ge feela tshepedišo ye e sa boifego Modimo ya dilo e sa le gona, go ipoetša go nyaka gore go elwe hloko ka dinako tšohle. Lega go le bjalo, go dira boiteko ke mo go swanetšego. Lefaseng le lefsa la Modimo, lekoko la batho le tla bopša ke bao e lego baipoetši feela. Ba tla lebelela boipoetšo e le seka sa go ba matla, e sego sa bofokodi. E tla ba mo gobotse gakaakang ge batho bohle le malapa ohle a šegofatšwa ka khutšo yeo e tlišwago ke boipoetšo!

[Seswantšho go letlakala 23]

Jesu o ile a nea Jehofa tumišo ka boipoetšo bakeng sa dilo tšohle tšeo a bego a di dira