Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mmino wo o Kgahlišago Modimo

Mmino wo o Kgahlišago Modimo

Mmino wo o Kgahlišago Modimo

Mmino o hlalositšwe e le “bokgabo bja kgale kudu le bjo e lego bja tlhago kudu go feta mekgabo ka moka e mebotse.” Go swana le leleme, ke mpho e makatšago yeo e hlaolago batho go diphoofolo. Mmino o tutuetša maikwelo. E ka ba o thabišago ge o kwewa gomme wa šalela monaganong. Go feta tšohle, mmino o ka kgahliša Modimo.

BJALO ka ge Beibele e bontšha, ba-Isiraele e be e le batho ba mmino. Unger’s Bible Dictionary e re mmino e be e le “bokgabo bjo bo tumilego mehleng ya bogologolo ya Beibele.” E le karolo ya bophelo bja letšatši le letšatši, mmino wa mantšu gotee le wa diletšo o be o e-ba gona borapeding bja bona. Eupša lentšu la motho ke lona leo le bego le dirišwa kudu-kudu.

Kgoši Dafida o be a kgethile baemedi gare ga ba-Lefi bao “a ba beetšexo xo ôpêla” tabarenakeleng, pele ga ge tempele yeo e bego e agilwe ke morwa wa gagwe, Salomo, e kgakolwa. (1 Koronika 6:31, 32) Ge areka ya kgwerano, yeo e emelago go ba gona ga Jehofa e be e fihla Jerusalema, Dafida o ile a rulaganyetša gore ba-Lefi ba bangwe ‘ba rete Morena le go mo leboga le go mo opelela.’ Ba be ba felegetša tumišo ya bona ya mantšu ka “diletšô tša metatô, le makope; . . . dinaka . . . [le] diphalafala.” Banna ba e be e le “ba hlaotšwexo ba bolêlwa maina, ya ba ba xo re: Leboxang Morêna, xobane ké yo bolô, yo botho bya neng le neng!”​—1 Koronika 16:4-6, 41; 25:1.

Temana ye e rego “botho [bja Jehofa ke] bya neng le neng” e tšwelela gantši go Dipsalme, e lego puku ya Beibele yeo e tswalanywago kudu le mmino. Ka mohlala, e bopa karolo ya bobedi ya temana e nngwe le e nngwe ya ditemana tše 26 tša Psalme 136. Seithuti se sengwe sa Beibele se re: “Bokopana bja yona bo e dira gore e tlwaelwe ke melomo ya batho. Mang le mang yo a ilego a e-kwa, a ka kgona go e gopola.”

Mantšu a ka godimo a dipsalme a bontšha tirišo e nabilego ya diletšo tša mmino. Psalme 150 e bolela ka phalafala, lekope, moropa, lenaka, meropana ya ditlhwatlhwadi, go tlaleletša go metato. Lega go le bjalo, kgoketšo e kgolo e lentšung la motho. Temana 6 e kgothatša ka gore: “Tšohle tše di bušago moya​—anke di tumiše Jah. Tumišang Jah, lena batho!”​—NW.

Ka ge mmino o bontšha maikwelo a rena, mehleng ya Beibele dikgopolo tša tlhokofalo di be di hlohleletša dikoša tša dillo goba difela. Lega go le bjalo, mohuta wo wa moopelo o be o hwetšwa feela lelokelelong la mmino wa ba-Isiraele. Saeklopedia ya Beibele ya Insight on the Scriptures e re: “Ke feela košeng ya dillo goba sefeleng moo go ka kgethwago mohuta wa moopelo go e na le molodi wa mmino goba go feto-fetoga ga lentšu le go gatelela mantšu a polelo e sekilego.” *

Jesu le baapostola ba gagwe ba botegago ba ile ba opelela Jehofa ditumišo bošegong bja pele ga lehu la Jesu, ga go na pelaelo gore ba be ba opela mantšu a Dipsalme tša Tumišo. (Dipsalme 113-118) Se se swanetše go ba se ile sa matlafatša barutiwa ba Jesu gakaakang gore ba lebeletšane le go lahlegelwa ke Mong wa bona! Go feta moo, boikemišetšo bja bona bja go dula e le bahlanka ba botegago ba Mmuši yo a Phagamego wa legohle, Jehofa, bo swanetše go ba bo ile bja nwelela ge ba be ba opela temana e rego “botho bya xaxwe ké bya neng le neng” ka makga a mahlano.​—Psalme 118:1-4, 29.

Bakriste ba pele ba Efeso le ba Kolose ba be ba opelela ‘Morena dipsalme le ditumišo’ (ge e le gabotse, “difela”). Go tše ba ile ba okeletša ka “difela tša Môya” tšeo di bego di opelwa dipelong tša bona. (Ba-Efeso 5:19; Ba-Kolose 3:16) Ka kopelo gotee le ka polelo, ba be ba diriša ka mo go swanetšego melomo ya bona go ntšha tumišo. Na Jesu ga se a bolela gore “molomo o bolêla tše pelo e di falatšaxo”?​—Mateo 12:34.

Mmino wo o sa Kgahlišego Modimo

Ga se mmino ka moka wo go bolelwago ka wona ka Beibeleng wo o bego o kgahliša Modimo. Ela hloko taba yeo e ilego ya direga Thabeng ya Sinai, moo Moše a ilego a amogela Molao gona, go akaretša le Melao e Lesome. Ge Moše a fologa thabeng, o ile a kwa eng? “Xa se moxowô wa dikoša tša bafenyi,” “xa se modumô wa dikolomêlô tša ba ba fentšwexo,” eupša ke “modumô wa dipina.” E be e le mmino wo o bego o kgokaganywa le borapedi bja medimo ya diswantšho, mokgwa wo o ilego wa bakela gore ba se thabiše Modimo gomme gwa feleletša ka lehu la bahlami bao ba mmino ba ka bago 3 000.​—Ekisodo 32:18, 25-28.

Le ge batho ba kgona go hlama, go bapala le go thabela mehuta ka moka ya mmino, seo ga se bolele gore ka moka ga yona e kgahliša Modimo. Ke ka baka la’ng go se bjalo? Moapostola Paulo wa Mokriste o hlalosa gore: “Ba dirile dibe bohle, ba hlaya letaxô la Modimo.” (Ba-Roma 3:23) Ditirelo tša pelego tša boheitene, thuto ya go se hwe ga moya wa motho le go nea Maria tlhompho e le “mmago Modimo” gantši di tšweletšwa e le dihlogo tša ditlhamo tša mmino. Lega go le bjalo, ditumelo tše le mekgwa ye di hlompholla Modimo wa therešo, ka gobane di thulana le seo se utollwago ka Lentšung la gagwe le le buduletšwego, Beibele.​—Doiteronomio 18:10-12; Hesekiele 18:4; Luka 1:35, 38.

Go Kgetha Mmino ka Bohlale

Kgetho ya mmino o lego gona e a ferekanya. Diphuthelo tša di-compact disc di hlametšwe go hlohleletša bareki gore ba reke mehuta ka moka ya dikgatišo tša mmino. Eupša ge e ba morapedi wa Modimo a rata go Mo kgahliša, o tla diriša temogo le go kgetha ka bohlale bakeng sa go phema mmino wa mantšu le wa diletšo wo o hlohleletšwago ke ditumelo tša bodumedi bja maaka goba wo o lebišago tlhokomelo boitshwarong bjo bo gobogilego le botemoneng.

Albert yo a kilego a hlankela e le moromiwa wa Mokriste Afrika, o dumela gore o be a sa hwetše nako e lekanego ya go bapala piano moo. Lega go le bjalo, o be a theetša gantši-ntši direkhoto tše mmalwa tše di bapalago nako e telele tšeo a bego a sepetše le tšona. A boetše nageng ya gabo, Albert bjale o etela diphuthego tša Bokriste e le molebeledi wa mosepedi. Nako ya gagwe ya go theetša mmino ke e nyenyane. O re: “Mohlami wa mmino yo ke mo ratago kudu ke Beethoven. Go theoša le nywaga, ke ile ka kgoboketša direkhoto tša gagwe tša di-symphony, di-concerto, di-sonata le di-quartet.” Go theetša direkhoto tše go mo tlišeditše lethabo le legolo. Ee, motho yo mongwe le yo mongwe o na le kgetho ya gagwe ka noši ya mmino, eupša ka ge re le Bakriste re gopola keletšo ya Paulo e rego: “Ké xôna xe Le e-ja, xe Le e-nwa, tšohle tše Le di diraxo Le di dirê xore Modimo a rêtwê ka tšôna.”​—1 Ba-Korinthe 10:31.

Mmino le Boineelo

Selo seo Susie a se ratilego pele e bile mmino. O hlalosa gore: “Ke thomile go bapala piano ke e-na le nywaga e 6, violin ke e-na le nywaga e 10 gomme ka feleletša ka harepa ke e-na le nywaga e 12. Susie ka morago o ile a ya Kholetšheng ya Mmino ya Royal kua London, Engelane bakeng sa go yo ithuta harepa. O ile a ithuta ka nywaga e mene le sebapala-harepa se se tumilego sa Mosepaniši le ngwaga o oketšegilego a le Sekolong sa Mmino sa Paris, a hwetša digree ya honors ka mmino gotee le di-diploma bakeng sa go bapala harepa le go ruta piano.

Susie o ile a thoma go kopanela le phuthego ya Dihlatse tša Jehofa kua London. Moo o ile a hwetša kgahlego ya kgonthe le lerato la kgonthe gare ga Dihlatse-gotee. Ganyenyane-ganyenyane, lerato la gagwe la go rata Jehofa le ile la gola gomme phišego ya gagwe ya go fišegela tirelo ya gagwe e ile ya mo hlohleletša gore a nyake ditsela tša go mo hlankela. Se se ile sa lebiša boineelong le kolobetšong. Susie o re: “Go ba le mmino e le mošomo wa bophelo ka moka ke tsela ya bophelo bja boineelo, ka gona bophelo bja boineelo e be e se selo seo ke sa se tlwaelago.” Nako ya gagwe ya go bapala dikhonsateng e ile ya fokotšega ge a dutše a tšea karolo bodireding bja Bokriste bja go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo ka go kwa ditaelo tša Jesu.​—Mateo 24:14; Mareka 13:10.

Bjale ka ge a fetša nako e nyenyane feela a bapala mmino, o ikwa bjang? O dumela ka gore: “Ka dinako tše dingwe ke ikwa ke ferekane ganyenyane ka taba ya gore ga ke na nako e ntši ya go itlwaetša, eupša ke sa dutše ke bapala diletšo tša-ka le go thabela mmino. Mmino ke mpho e tšwago go Jehofa. Ke o thabela kudu ga bjale ka ge ke etišitše tirelo ya gagwe pele bophelong bja-ka.”​—Mateo 6:33.

Mmino wo o Tumišago Modimo

Albert le Susie gotee le Dihlatse tše dingwe tše di obelelago dimilione tše tshela ba tumiša Jehofa Modimo ka mehla ka mmino. Dibokeng tša Bokriste tšeo di swarelwago Diholong tša Mmušo dinageng tše 234, moo go kgonegago, ba thoma diboka tša bona le go di phetha ka go opelela Jehofa dikopelo. Ka dinoto tša segalo sa godimo le tša segalo sa tlase, melodi e kgahlišago e na le mantšu ao a theilwego Mangwalong bakeng sa go tumiša Jehofa Modimo.

Bohle bao ba bago gona ba hlaboša mantšu a bona go opela ka borutho gore Jehofa ke Modimo yo a hlokomelago (Kopelo 44). Ba opelela Jehofa koša ya tumišo (Kopelo 190). Dikoša tša bona di hlaola lethabo le boikarabelo tša borwarre bja Bokriste, bophelo bja Bokriste le dika tša Bokriste. Seo se tlaleletšago lethabong la bona ke mehuta-huta ya mmino yeo Dihlatse tša Asia, Australia, Yuropa le Amerika Leboa le Borwa di e dirišitšego ge di be di hlama melodi. *

Mantšu a bulago a kopelo e kgolo ya bogošing ao a kilego a ngwalwa mehleng ya mopsalme ke a rego: “Hlabêlang Morêna sefela se sefsa, lena mafase ohle! . . . Hlabang sefela sa Morêna, Le rêtê leina la xaxwe, Le bexê phološô ya xaxwe ka mehla le mehla. Le anêxêlê ba dithšaba borêna bya xaxwe; le mehlôlô ya xaxwe Le e anêxêlê ba dilete tšohle.” (Psalme 96:1-3) Se ke seo se dirwago ke Dihlatse tša Jehofa tikologong ya geno, gomme di go laletša gore o tlo di tlatša ge di opela tumišo ye. O tla amogelwa Diholong tša tšona tša Mmušo, moo o ka ithutago tsela ya go tumiša Jehofa ka mmino wo o mo kgahlišago.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 7 E gatišitšwe ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

^ ser. 22 Dikopelo tše di gona ka pukung ya Opelelang Jehofa Ditumišo, yeo e gatišitšwego ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

[Seswantšho go letlakala 28]

Go opelela Jehofa ditumišo