Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Lentšu “Mokriste” le Lahlegelwa ke Seo le se Bolelago?

Na Lentšu “Mokriste” le Lahlegelwa ke Seo le se Bolelago?

Na Lentšu “Mokriste” le Lahlegelwa ke Seo le se Bolelago?

GO BA Mokriste go bolela eng? O be o ka araba bjang? Batho bao ba kgethilwego feela dinageng tše di fapa-fapanego ba ile ba botšišwa potšišo yeo feela, gomme ye ke mehlala ya dikarabo tša bona:

“Go latela Jesu le go mo ekiša.”

“Go ba motho yo a lokilego le go abelana dilo le ba bangwe.”

“Go amogela Kriste bjalo ka Morena le Mophološi.”

“Go ya Mmiseng, go reta Rosari le go ja Selalelo se Sekgethwa.”

“Ga ke dumele gore o swanetše go ya kerekeng e le gore o be Mokriste.”

Gaešita le dipukuntšu di nea ditlhaloso tše dintši tše di raraganego. Ge e le gabotse, puku e nngwe e na le ditlhaloso tše lesome ka tlase ga lentšu “Mokriste,” go tloga go “go dumela go goba go ba setho sa bodumedi bja Jesu Kriste” go ya go “motho yo a hlomphegago goba yo a bogegago.” Ga se mo go makatšago gore batho ba bantši ba hwetša go le thata go hlalosa seo se bolelwago ke go ba Mokriste.

Tshekamelo e Tutueletšago go Tlogelela

Lehono, gare ga bao ba ipitšago Bakriste​—gaešita le gare ga bao ba dulago ditulong tše swanago tša kereke​—motho a ka hwetša dikgopolo tše dintši tše di fapa-fapanego mabapi le ditaba tše bjalo ka go budulelwa ga Beibele ke Modimo, thuto ya tlhagelelo, go itsenya-tsenya ga kereke dipolitiking le go abelana ga motho tumelo ya gagwe le ba bangwe. Dikgang tša mabapi le boitshwaro ditabeng tše bjalo ka go ntšha mpa, bosodoma le batho bao ba dulago gotee ba sa nyalana gantši di fetoga ngangišano yeo e sa kgaotšego. Tshekamelo yeo e bonagalago ke e tutueletšago go tlogelela.

Ka mohlala, kuranta ya Christian Century e bega gore lekgotla le lengwe la kereke ya Protestanta le sa tšwa go boutela go thekga tshwanelo ya kereke ya “go kgetha mogolo wa mosodoma wa monna sehlopheng sa lona se bušago.” Bo-rathutatumelo ba itšego ba ile ba ba ba nea pono ya gore go bontšha tumelo go Jesu ga se gabohlokwa bakeng sa go hwetša phološo. Pego ye e lego ka go The New York Times e re ba dumela gore ba-Juda, Mamoseleme le ba bangwe “go na le kgonagalo ya gore ba ka tsena legodimong [go etša ge Bakriste ba ka dira].”

Anke o nagane ge e ba o ka kgona, mo-Marxist a bolelela bokapitalise goba motemokrasi a bolelela puša-noši ya taolo e feletšego goba rathuta-tikologo a thekga go senywa ga dithokgwa. O re: “Motho yoo e tla ba e se mo-Marxist, motemokrasi goba rathuta-tikologo wa kgonthe”​—gomme o tla be o nepile. Lega go le bjalo, ge o ela hloko dikgopolo tše di fapa-fapanego tšeo bao ba ipolelago gore ke Bakriste lehono ba nago le tšona, o bona ditumelo tšeo di ganetšanago ka mo go feletšego le tšeo ka mehla di thulanago le seo Mothomi wa Bokriste Jesu Kriste a se rutilego. Ke eng seo se se se bolelago ka leswao la bona la Bokriste?​—1 Ba-Korinthe 1:10.

Tlhohleletšo ya go fetoša dithuto tša Bokriste gore di swanelane le tshekamelo e apareditšego ya mehla e na le histori e telele, bjalo ka ge re tla bona. Modimo le Jesu Kriste ba ikwa bjang ka diphetogo tše bjalo? Na dikereke tšeo di thekgago dithuto tšeo di sa thewago go Kriste di ipitša tša Bokriste ka tshwanelo? Dipotšišo tše di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.