Go Reka Nako Bakeng sa go Bala le go Ithuta

“Le [ithekele] nako e swanetšego, ka gobane mehla ke e kgopo.” ​—BA-EFESO 5:16, NW.

1. Ke ka baka la’ng e le bohlale go rena gore re aroganye nako ya rena, gomme mokgwa wo re dirišago nako ya rena ka wona o ka utolla’ng ka rena?

GO BOLETŠWE gore “go kgetha nako ke go boloka nako.” Motho yo a aroganyago nako e itšego bakeng sa dilo tšeo di swanetšego go dirwa gantši o tla holega ka mo go oketšegilego nakong ya gagwe. Kgoši Salomo yo bohlale o ngwadile gore: “Tšohle di na le iri ya tšona e beilwego, tšohle ka tlase ga legodimo di na le nako ya tšona.” (Mmoledi 3:1, Moffatt) Ka moka ga rena re na le nako e lekanago yeo re ka e dirišago; go ithekgile ka rena gore re e diriša bjang. Mokgwa wo re rulaganyago dilo tša rena tšeo di tlago pele le go aroganya nako ya rena o utolla kudu seo re se ratago ka pelong.​—Mateo 6:21.

2. (a) Thutong ya gagwe ya Thabeng, ke eng seo Jesu a ilego a se bolela mabapi le senyakwa sa rena sa moya? (b) Ke go itlhahloba gofe mo e tla bago mo go swanetšego?

² Re tlamegile go fetša nako re e-ja le go robala ka gobane tše ke dinyakwa tša nama. Eupša go thwe’ng ka dinyakwa tša rena tša moya? Re a tseba gore le tšona di swanetše go kgotsofatšwa. Thutong ya gagwe ya Thabeng, Jesu o itše: “Go thabile bao ba lemogago senyakwa sa bona sa moya.” (Mateo 5:3, NW) Ke ka baka leo “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” a re gopotšago ka mehla ka bohlokwa bja go diriša nako go baleng le go ithuteng Beibele. (Mateo 24:45) O ka lemoga gore se se bohlokwa gakaakang, eupša o ka nagana gore o fo ba o se na nako ya go ithuta goba ya go bala Beibele. Ge e ba go le bjalo, anke re hlahlobeng ditsela le mokgwa wa go bula sebaka se se oketšegilego maphelong a rena bakeng sa go bala Lentšu la Modimo, bakeng sa thuto ya motho ka noši le bakeng sa go naganišiša.

Go Hwetša Nako Bakeng sa go Bala le go Ithuta Beibele

3, 4. (a) Ke keletšo efe yeo moapostola Paulo a e neago mabapi le go diriša nako ya rena, gomme se se akaretša eng? (b) Ke eng seo Paulo a bego a se bolela ge a be a re eletša gore ‘re ithekele nako e swanetšego’?

³ Ka baka la mehla yeo re phelago go yona, ka moka ga rena re swanetše go ela hloko mantšu a moapostola Paulo a rego: “Ké xôna phakxamêlang xo swara tsela ka xo itôta; Le se etšê mašilo, Le etšê bahlale. Le thakanêlê sebaka se botse; xobane mehla yeno ké e mebe. Lesang-xê xo ba mašilo; sa lena e bê xo hlatha se Modimo a se rataxo.” (Ba-Efeso 5:15-17) Ee, keletšo ye e akaretša dikarolo ka moka tša maphelo a rena re le Bakriste ba ineetšego, go akaretša go hwetša nako bakeng sa thapelo, go ithuta, diboka le go tšea karolo ka botlalo ka mo go kgonegago go boleleng ‘ditaba tše dibotse tša mmušo.’​—Mateo 24:14, NW; 28:19, 20.

⁴ Bahlanka ba bantši ba Jehofa lehono go bonagala  ba e-na le bothata bja go tsenya mmalo wa Beibele le thuto e tseneletšego maphelong a bona. Ka mo go lego molaleng, re ka se ke ra tsenya iri e oketšegilego letšatšing la rena, ka gona keletšo ya Paulo e swanetše go bolela selo se itšego seo se fapanego. Ka Segerika, polelwana ‘go reka nako e swanetšego’ e bolela go reka ka tshenyagalelo ya selo se itšego. Ka go Expository Dictionary ya gagwe, W. E. Vine o re e bolela “go diriša gabotse sebaka se sengwe le se sengwe, go dira gore se sengwe le se sengwe e be se se holago kudu ka ge go se na seo se ka bušetšwago morago ge e ba se sa dirišwa gabotse.” Re ka reka nako e swanetšego ya go bala le go ithuta Beibele go eng goba kae?

Re Swanetše go Rulaganya Dilo Tšeo di Tlago Pele

5. Ke ka baka la’ng le gona ka tsela efe re swanetšego go “kgonthišetša dilo tša bohlokwa bjo bogolo”?

⁵ Go tlaleletša go boikarabelo bja rena bja tša boiphedišo, re na le dilo tše dintši tša moya tšeo re swanetšego go di ela hloko. Ka ge re le bahlanka ba ineetšego ba Jehofa, re na le “go gontši mo re swanetšego go go dira modirong wa Morena.” (1 Ba-Korinthe 15:58, NW) Ka lebaka le, Paulo o ile a laela Bakriste kua Filipi go “kgonthišetša dilo tša bohlokwa bjo bogolo.” (Ba-Filipi 1:10, NW) Se se bolela gore dilo tšeo di tlago pele di swanetše go rulaganywa. Dilo tša moya di swanetše gore ka mehla di tšee maemo a pele go dilo tše di bonagalago. (Mateo 6:31-33) Lega go le bjalo, teka-tekano le yona e a nyakega bakeng sa go fihlelela boikarabelo bja rena bja moya. Re aroganya bjang nako ya rena magareng ga dikarolo tše di fapa-fapanego tša bophelo bja rena bja Bokriste? Balebeledi ba basepedi ba bega gore gare ga “dilo tša bohlokwa bjo bogolo” tšeo Mokriste a swanetšego go di ela hloko, thuto ya motho ka noši le go bala Beibele e ba tšeo di hlokomologwago.

6. Ke eng seo go reka nako go ka se akaretšago ge go tliwa tabeng ya mošomo wa boiphedišo goba mošomo wa ka gae?

⁶ Bjalo ka ge re bone, go reka nako e swanetšego go akaretša “go diriša gabotse sebaka se sengwe le se sengwe” le “go dira se sengwe le se sengwe gore e be se se holago kudu.” Ka gona ge e ba mekgwa ya rena ya go bala le go ithuta Beibele e sa kgahliše, e tla ba mo gobotse go dira nyakišišo ya motho ka noši bakeng sa go bona kamoo nako ya rena re e dirišago ka gona. Ge e ba mošomo wa rena wa boiphedišo e le wo o nago le dinyakwa tše dintši kudu, o e-ja nako ya rena e ntši le matla, re swanetše go bea seo ka thapelo go Jehofa. (Psalme 55:22) Re ka kgona go dira dipeakanyo tšeo di tla re tlogelelago nako e oketšegilego bakeng sa dilo tša bohlokwa tšeo di lego mabapi le borapedi bja Jehofa, go akaretša go ithuta le go bala Beibele. Go boletšwe gabotse gore mošomo wa mosadi ga o fele. Ka gona dikgaetšedi tša Bakriste le tšona di swanetše go rulaganya dilo tša tšona tšeo di tlago pele gomme di beele ka thoko dinako tšeo di lebanego bakeng sa go bala le go ithuta Beibele ka mo go tseneletšego.

7, 8. (a) Ke medirong efe moo gantši nako e ka rekwago bakeng sa go bala le go ithuta? (b) Morero wa boitapološo ke ofe gomme go gopola se go ka re thuša bjang bakeng sa go rulaganya dilo tša rena tšeo di tlago pele?

⁷ Ka kakaretšo, bontši bja rena re ka reka nako bakeng sa go ithuta ka go tlogela mediro yeo e sego bohlokwa. Re ka ipotšiša, ‘Ke fetša nako e kaaka’ng ke bala dimakasine tša lefase goba dikuranta, ke bogetše mananeo a thelebišene, ke theeditše mmino goba ke bapala dipapadi tša bidio? Na ke fetša nako e ntši ka pele ga computer go feta ge ke bala Beibele? Paulo o re: “Lesang-xê xo ba mašilo; sa lena e bê xo hlatha se Modimo a se rataxo.” (Ba-Efeso 5:17) Go diriša thelebišene ka go hloka teka-tekano go bonagala e le lebaka le legolo leo ka lona Dihlatse tše dintši  di sa dirišego nako e lekanego bakeng sa thuto ya motho ka noši le go bala Beibele.​—Psalme 101:3; 119:37, 47, 48.

⁸ Ba bangwe ba ka bolela gore ba ka se kgone go ithuta ka dinako tšohle, ba nyaka boitapološo bjo itšego. Le ge se e le therešo, e ka ba mo gobotse go ela hloko nako yeo re e fetšago re iketlile gomme re e bapiše le nako yeo re e fetšago re ithuta e le ka kgonthe goba re bala Beibele. Mafelelo e ka ba a makatšago. Boitapološo le boithabišo le ge di nyakega, di swanetše go bewa lefelong la tšona leo le swanetšego. Morero wa tšona ke go re lapološa bakeng sa mediro e tsošološitšwego ya moya. Mananeo a mantši a thelebišene le dipapadi tša bidio di tlogela motho a lapile, mola e le gore go bala le go ithuta Lentšu la Modimo go a lapološa le go matlafatša.​—Psalme 19:7, 8.

Kamoo ba Bangwe ba Bulago Sebaka sa go Ithuta

9. Mehola ya go latela keletšo e lego ka pukwaneng ya Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla​—1999 ke efe?

⁹ Ketapele ya kgatišo ya 1999 ya pukwana ya Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla e re: “E tla ba mo go holago kudu go ahla-ahla temana ya letšatši le letšatši le ditlhaloso go tšwa pukwaneng ye mesong. O tla kwa go le bjalo ka ge eka Jehofa Molai yo Mogolo o a go tsoša ka ditaelo tša gagwe. Jesu Kriste o bolelwa ka mokgwa wa boporofeta bjalo ka yo a holwago ke ditaelo tša Jehofa mesong e mengwe le e mengwe: ‘Ó [Jehofa] ntsoša e sa le ka moswana, ó mphafoša tsêbê xore kê theetše byalo ka morutiwa.’ Ditaelo tše bjalo di neile Jesu ‘leleme la ba rutexilexo,’ e le gore a ka ‘tseba go thekga molapi ka go bolela le yena.’ (Jes. 30:20; 50:4; Mat. 11:28-30) Go phafošetšwa keletšo e lego nakong e tšwago Lentšung la Modimo mesong e mengwe le e mengwe go tla go thuša e sego feela go swaragana le mathata a gago ka noši, eupša go tla go hlama le ka ‘leleme la ba rutexilexo’ gore o thuše ba bangwe.” *

10. Ba bangwe ba bula sebaka sa go bala le go ithuta Beibele bjang, gomme ka mehola efe?

¹⁰ Bakriste ba bantši ba latela keletšo ye ka go bala temana ya letšatši le ditlhaloso gotee le ka go bala Beibele goba go ithuta e sa le ka masa. Kua Fora mmulamadibogo yo a botegago o tsoga e sa le ka pela mesong e mengwe le e mengwe  gomme a diriša metsotso e 30 bakeng sa go bala Beibele. Ke eng seo se dirilego gore a kgone go dira se go theoša le nywaga? O re: “Ke tutueditšwe ka mo go tseneletšego, gomme ke kgomarela lenaneo la-ka la go bala go sa šetšwe selo le ge e le sefe!” Go sa šetšwe nako ya letšatši yeo re e kgethago, selo sa bohlokwa ke gore re kgomarele lenaneo la rena. René Mica, yo a bilego tirelong ya bobulamadibogo ka nywaga e fetago e 40 kua Yuropa le ka Afrika Leboa, o re: “Ga e sa le go tloga ka 1950 e be e dutše e le pakane ya-ka go bala Beibele ka moka ga yona ngwaga o mongwe le o mongwe, selo seo ga bjale ke se dirilego ka makga a 49. Ke dumela gore se ke sa bohlokwa bakeng sa go kgomarela tswalano ya kgaufsi le Mmopi wa-ka. Go naganišiša ka Lentšu la Modimo go nthuša go kwešiša toka ya Jehofa le dika tša gagwe tše dingwe gakaone gomme e bile mothopo wa matla a makatšago.” *

“Dijô ka Lebaka la Xôna”

11, 12. (a) Ke “dijô” dife tša moya tšeo di dutšego di abja ke “molaki e a bôtêxaxo”? (b) “Dijô” di abja bjang ka nako e swanetšego?

¹¹ Gaešita le mekgwa ya ka mehla ya go ja e tlaleletša bophelong bjo bobotse bja mmele, lenaneo la ka mehla la go ithuta le go bala Beibele le lebiša bophelong bjo bobotse bja moya. Ebangeding ya Luka, re bala mantšu a Jesu a rego: “Byale molaki e a bôtêxaxo yo bohlale ké mang? Ké eo Morêna a mmeilexo a laka bahlanka ba xaxwe, a ba fa dijô ka lebaka la xôna.” (Luka 12:42) Ka nywaga e fetago e 120 gona bjale, ‘dijo tša moya tšeo di abjago ka lebaka la gona’ di be di dutše di newa ka go Morokami, gotee le dipukung tše dingwe le dikgatišong tšeo di theilwego Beibeleng.

¹² Ela hloko polelo “ka lebaka la xôna.” Ka nako e swanetšego, ‘Mohlahli wa rena yo Mogolo,’ Jehofa, ka Morwa wa gagwe le sehlopha sa molaki, o hlahlile batho ba gagwe ditabeng tša thuto le boitshwaro. Go be go le bjalo ka ge eka re le sehlopha re kwele lentšu le re go rena: “Tsela šé! Tšeang ka yôna! Le se fapoxêlê ka xo le letona le xe e le xo la ntsôxôšô!” (Jesaya 30:20, 21) Go feta moo, ge batho ba bala Beibele le dikgatišo ka moka tša Beibele ka kelohloko, nako le nako ba ba le maikwelo a gore dikgopolo tšeo di bolelwago moo di lebišitšwe ka mo go kgethegilego go bona. Ee, keletšo ya Modimo le tlhahlo di tla re tlela ka nako e swanetšego, tša re dira gore re kgone go lwantšhana le diteko goba go dira phetho e bohlale.

Hlagolela Mekgwa e Mebotse ya go Iphepa

13. Mekgwa e mengwe yeo e fokolago ya go iphepa moyeng ke efe?

¹³ Gore re holwe ka mo go tletšego ke “dijô” tše bjalo tšeo di newago ka nako e swanetšego, re swanetše go ba le mekgwa e mebotse ya go iphepa. Ke gabohlokwa go ba le lenaneo la ka mehla bakeng sa go bala Beibele le thuto ya motho ka noši le go le kgomarela. Na o na le mekgwa e mebotse ya go iphepa moyeng le dinako tša ka mehla tša thuto e tseneletšego ya  motho ka noši? Goba na o fo okola ka godimo ga taba yeo re e lokišeleditšwego ka kelohloko, go le bjalo ka ge eka o ja o itlhaganetše goba gaešita le go se je dijo tše dingwe ka mo go feletšego? Mekgwa yeo e fokolago ya go iphepa moyeng e baketše ba bangwe go ba bao ba fokolago tumelong​—gaešita le go wa.​—1 Timotheo 1:19; 4:15, 16.

14. Ke ka baka la’ng e le mo go holago go bala ka kelohloko taba yeo go ka bonagalago re tlwaelane le yona?

¹⁴ Ba bangwe ba ka nagana gore ba šetše ba tseba dithuto tša motheo le gore ga se sehlogo se sengwe le se sengwe seo se tlišago selo se sefsa ka mo go feletšego. Ka baka leo, go ithuta ka thulaganyo le go ba gona dibokeng ga se gabohlokwa. Lega go le bjalo, Beibele e bontšha gore re nyaka go gopotšwa dilo tšeo re šetšego re ithutile tšona. (Psalme 119:95, 99; 2 Petro 3:1; Juda 5) Go fo swana le ge moapei yo a nago le bokgoni a lokišetša metswako e swanago ya motheo ka ditsela tše dintši tšeo di latswegago, sehlopha sa molaki se nea dijo tša moya tšeo di agago ka ditsela tše dintši tšeo di fapa-fapanego. Gaešita le dihlogong tšeo di akaretšago ditaba tšeo go boletšwego ka tšona leboelela pele ga moo, go na le dintlha tše botse kudu tšeo re ka se nyakego di re lahlegela. Ntlha ke gore seo re se hwetšago tabeng yeo re e balago se ithekgile kudu ka gore re tšea nako e kaakang le maiteko re ithuta yona.

Mehola ya Moya Yeo e Tlišwago ke go Bala le go Ithuta

15. Go bala le go ithuta Beibele go re thuša bjang gore re be badiredi ba bakaone ba Lentšu la Modimo?

¹⁵ Mehola yeo re e hwetšago ka go bala le go ithuta Beibele ke e mentši. Re thušwa go fihlelela go bjo bongwe bja boikarabelo bja rena bja motheo bja Bokriste, e lego gore motho ka noši a ka ba “modiri e a se naxo bosodi, e a tsebaxo xo ratha Lentšu la therešô à sa kxopamiše.” (2 Timotheo 2:15) Ge re dutše re bala le go ithuta Beibele, ke mo menagano ya rena e tlatšwago ka dikgopolo tša Modimo. Ka gona, ka go swana le Paulo, re tla kgona go ‘boledišana le batho ka Mangwalo, ra ba hlalosetša le go nea bohlatse ka ditšhupetšo’ therešong e makatšago ya merero ya Jehofa. (Ditiro 17:2, 3) Bokgoni bja rena bja go ruta bo tla oketšwa, gomme dipoledišano tša rena, dipolelo le keletšo e tla ba tšeo di agago kudu moyeng.​—Diema 1:5.

16. Ke ka ditsela dife tša motho ka noši tšeo go tšona re holwago ke go bala le go ithuta Lentšu la Modimo?

¹⁶ Go oketša moo, nako yeo e dirišwago go hlahloba Lentšu la Modimo e tla dira gore re kgone go dumelelanya maphelo a rena ka mo go tletšego le ditsela tša Jehofa. (Psalme 25:4; 119:9, 10; Diema 6:20-23) E tla tiiša dika tša rena tša moya, tše bjalo ka boikokobetšo, potego e sa kwanantšhego le lethabo. (Doiteronomio 17:19, 20; Kutollo 1:3) Ge re diriša tsebo yeo re e hweditšego ka go bala le go ithuta Beibele, re thabela go elela ga moya wa Modimo ka bolokologi maphelong a rena, e lego se se feleletšago ka bontši bja dienywa tša moya go sohle seo re se dirago.​—Ba-Galatia 5:22, 23.

17. Tekanyo le boemo bja go bala le go ithuta Beibele ga rena ga motho ka noši go kgoma bjang tswalano ya rena le Jehofa?

¹⁷ Sa bohlokwa kudu, nako yeo e rekilwego medirong e mengwe bakeng sa go bala le go ithuta Lentšu la Modimo e tla tliša mehola e humilego mabapi le tswalano ya rena le Modimo. Paulo o ile a rapelela gore Bakriste-gotee le yena ba “tlatšwê tsebô ya xo tseba thatô [ya Modimo], Le bê le bohlale ka moka le thlaoloxanyô ya Môya. Re Le rapêlêla xore Le swarê ka tsela ye e loketšexo ba Morêna, e bê xo mo kxahla xohle.”  (Ba-Kolose 1:9, 10) Ka mo go swanago, bakeng sa gore le rena re ‘sware ka tsela e loketšego Jehofa,’ re swanetše gore re ‘tlatšwe tsebo ya go tseba thato ya gagwe le bohlale ka moka le tlhaloganyo ya moya.’ Go molaleng gore go hwetša ga rena ditšhegofatšo tša Jehofa le go amogelwa ke yena go ithekgile kudu ka tekanyo le boemo bja go bala le go ithuta Beibele ga rena ga motho ka noši.

18. Ke ditšhegofatšo dife tšeo e ka bago tša rena ge e ba re latela mantšu a Jesu ao a begilwego go Johane 17:3?

¹⁸ “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.” (Johane 17:3) Le ke le lengwe la mangwalo ao a dirišwago kudu ke Dihlatse tša Jehofa bakeng sa go thuša ba bangwe go lemoga bohlokwa bja go ithuta Lentšu la Modimo. Ga go na pelaelo gore ke gabohlokwa gore yo mongwe le yo mongwe a dire bjalo ka noši. Kholofelo ya rena ya go phela ka mo go sa felego e ithekgile ka go gola ga rena tsebong ya go tseba Jehofa le Morwa wa gagwe, Jesu Kriste. E fo nagana se seo se se bolelago. Le ka mohla re ka se ke ra fetša go ithuta ka mo go oketšegilego mabapi le Jehofa​—gomme re tla ithuta ka yena ka mo go sa felego!​—Mmoledi 3:11; Ba-Roma 11:33.

[Mengwalo ya ka tlase]

Dipotšišo tša Tlhahlobo

• Ke eng seo se utollwago ke tsela yeo re dirišago nako ya rena ka yona?

• Ke medirong efe moo nako e ka rekwago bakeng sa go bala le go ithuta Beibele?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go hlokomela mekgwa ya rena ya go iphepa moyeng?

• Ke mehola efe yeo e tlišwago ke go bala le go ithuta Mangwalo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 20, 21]

Go bala le go ithuta Beibele ka mehla go tla dira gore re kgone go ‘ratha lentšu la therešo re sa kgopamiše’

[Diswantšho go letlakala 23]

Go leka-lekanya mediro e mengwe bophelong bja rena bja leema-ema le mediro ya moya go tliša mehola e humilego