Ditekanyetšo tša Boitshwaro di a Theoga

“SELO sa mohuta woo se be se sa tlwaelega go direga le ka mohla,” go boletše Helmut Schmidt yo e bego e le tona-kgolo ya Jeremane. O be a llišwa ke melato ya morago bjale ya go se botege mo gogolo ga bahlankedi ba setšhaba mo go dirilego dihlogo tša ditaba. O itše: “Ditekanyetšo tša boitshwaro di lahlegile ka baka la megabaru.”

Ba bantši ba be ba tla dumelelana le yena. Ditekanyetšo tša boitshwaro tšeo di theilwego Lentšung la Modimo, Beibele le tšeo e lego kgale di amogetšwe gohle e le tlhahlo bakeng sa seo se lokilego le seo se sa lokago ke tšeo di phaelwago ka thoko. Go bjalo gaešita le dinageng tšeo di tswalanago le Bokriste ganyenyane.

Na Ditekanyetšo tša Boitshwaro tša Beibele ke tše di Swanetšego?

Ditekanyetšo tša boitshwaro tše di theilwego dithutong tša Beibele di akaretša potego. Lega go le bjalo, go hlalefetša, kgobogo le boradia di atile. The Times ya London e bega gore matseka a mangwe “a belaelwa gore a ile a utswa tšhelete e fihlago go £100 000 [R1 000 000] ka nako e itšego bakeng sa go rekiša dihlare-tagi gape goba go timetša bohlatse malebana le dipalo-palo tše dikgolo tša lefase tša bosenyi bjo bo rulagantšwego.” Kua Austria boradia bja tša phemelo go thwe ke mokgwa o tlwaelegilego.

 Gape le kua Jeremane lekoko la tša thutamahlale le be le tšhogile ge banyakišiši morago bjale ba utolla “o mongwe wa melato e tšhošago kudu ya boradia thutamahlaleng ya Jeremane.” Moprofesara, yo e lego “setsebi se se tumilego gare ga ditsebi tša Majeremane tša dikarolwana tša leabela,” o ile a bewa molato wa go bolela maaka goba wa go itlhamela tsebišo ka tekanyo e kgolo.

Ditekanyetšo tša boitshwaro tše di theilwego Beibeleng gape di akaretša go botega lenyalong, leo le reretšwego go ba tswalano ya ka mo go sa felego. Eupša palo e oketšegago ya banyalani e feleletša e le kgorong ya tsheko ya tša tlhalo. Kuranta ya Katholika ya Christ in der Gegenwart (Mokriste wa Mehleng Yeno) e bega gore “gaešita le Switzerland ‘yeo e kgomaretšego sekgale,’ manyalo a oketšegilego kudu a a thubega.” Kua Netherlands, 33 lekgolong ya manyalo e feleletša ka tlhalo. Mosadi yo a ilego a lemoga diphetogo tša tša leago kua Jeremane nywageng e mmalwa e fetilego o ile a ngwala ka go tshwenyega ga gagwe gore: “Lenyalo ga bjale le lebelelwa e le leo le fetilwego ke nako. Batho ga ba sa nyalana le molekane bakeng sa bophelo ka moka.”

Ka lehlakoreng le lengwe, ba dimilione ba lebelela ditekanyetšo tša boitshwaro tšeo di rutwago ka Beibeleng e le tšeo di ka botwago le tšeo di loketšego bophelo lefaseng la mehleng yeno. Banyalani bao ba dulago mollwaneng wa Switzerland le Jeremane ba ile ba lemoga gore go ithuta go phela go ya ka ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele go ba dirile gore e be ba thabilego kudu. Go ya ka bona, “go na le tlhahlo e tee feela bakeng sa dibopego ka moka tša bophelo. Tlhahlo yeo ke Beibele.”

O nagana eng? Na Beibele e ka šoma e le tlhahlo e nago le mohola? Na ditekanyetšo tša boitshwaro tše di theilwego Beibeleng ke tše šomago lehono?