Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Rata Dikgopotšo tša Jehofa ka go Fetišiša?

Na o Rata Dikgopotšo tša Jehofa ka go Fetišiša?

Na o Rata Dikgopotšo tša Jehofa ka go Fetišiša?

“Moya wa-ka o bolokile dikgopotšo tša gago, gomme ke di rata ka go fetišiša.”​—PSALME 119:167NW.

1. Ke kae kudu-kudu moo re hwetšago ditšhupetšo tšeo di bušeleditšwego tša dikgopotšo tša Jehofa?

JEHOFA o nyaka gore batho ba gagwe ba thabe. Go ba gona, gore re be le lethabo la kgonthe, re swanetše go sepela molaong wa Modimo gomme re boloke ditaelo tša gagwe. Bakeng sa go fihlelela seo, o re nea dikgopotšo. Tše di bolelwa leboelela ka Mangwalong, kudu-kudu go Psalme 119, yeo mohlomongwe e hlamilwego ke Kgošana ya mofsa ya Juda, Hiskia. Kopelo ye e botse e thoma ka mantšu a rego: “Ba lehlôxônôlô ké ba-loka-ka-tsela, bà swere melaô ya Morêna. Ba lehlôxônôlô ké ba-lôta-mabohlatse-’axwe [“dikgopotšo tša gagwe,” NW], ba a nyaka ka pelo ka moka.”​—Psalme 119:1, 2.

2. Dikgopotšo tša Modimo di tswalana bjang le lethabo?

2 Re ‘sepela molaong wa Jehofa’ ka go monya tsebo e nepagetšego ya Lentšu la gagwe le ka go e diriša bophelong. Lega go le bjalo, ka ge re se ra phethagala, re nyaka dikgopotšo. Lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le “dikgopotšo” le bontšha gore Modimo o re gopotša molao wa gagwe, ditaelo, melao le melawana ka menaganong ya rena. (Mateo 10:18-20) Re tla dula re thabile ge feela re tšwela pele go boloka dikgopotšo tše bjalo, ka gobane di re thuša go phema mereo ya moya yeo e feleletšago ka masetla-pelo le manyami.

Kgomarela Dikgopotšo tša Jehofa

3. Motheong wa Psalme 119:60, 61, re na le kgodišego efe?

3 Dikgopotšo tša Modimo di be di ratega kudu go mopsalme yo a opetšego ka gore: “Ke a akxofa, ’me xa ke kxôkxône xo lôtôla ditaêlô tš’axo. Melaô ya xaxo nka se e lebale, le xe ke theilwe ke merêô ya ba babe.” (Psalme 119:60, 61) Dikgopotšo tša Jehofa di re thuša go kgotlelela tlaišo ka gobane re kgodišegile gore Tatago rena wa legodimong a ka kgaola dithapo tša thibelo tšeo manaba a re bofago ka tšona. Ka nako e swanetšego, o re lokolla maphekong a bjalo e le gore re ka tšwela pele ka modiro wa go bolela ka Mmušo.​—Mareka 13:10.

4. Re swanetše go arabela bjang dikgopotšong tša Modimo?

4 Ka dinako tše dingwe, re phošollwa ka dikgopotšo tša Jehofa. Anke ka mehla re thabele phošollo e bjalo, bjalo ka ge mopsalme a ile a dira. O ile a re go Modimo ka thapelo: “Ke rata dikgopotšo tša gago . . . Ke ratile dikgopotšo tša gago.” (Psalme 119:24, 119, NW) Re na le dikgopotšo tše dintši tša Modimo go feta tšeo mopsalme a bego a e-na le tšona. Ditsopolo tše makgolo tše tšwago Mangwalong a Sehebere tšeo di tšwelelago ka Mangwalong a Segerika ga di re gopotše feela ka ditlhahlo tša Jehofa go batho ba gagwe ka tlase ga Molao eupša gape ka merero ya gagwe mabapi le phuthego ya Bokriste. Ge Modimo a bona go swanetše go re gopotša ka dilo tšeo di lego mabapi le melao ya gagwe, re thabela tlhahlo e bjalo. Le gona ka go ‘kgomarela dikgopotšo tša Jehofa,’ re phema dikgoketšo tša sebe tšeo di sa thabišego Mmopi wa rena le go re amoga lethabo.​—Psalme 119:31.

5. Re ka rata bjang dikgopotšo tša Jehofa ka go fetišiša?

5 Re swanetše go rata dikgopotšo tša Jehofa gakaaka’ng? Mopsalme o opetše ka gore: “Moya wa-ka o bolokile dikgopotšo tša gago, gomme ke di rata ka go fetišiša.” (Psalme 119:167, NW) Re tla rata dikgopotšo tša Jehofa ka go fetišiša ge e ba re di lebelela le go di amogela e le keletšo ya Tate yo a nago le taba le rena e le ka kgonthe. (1 Petro 5:6, 7) Re nyaka dikgopotšo tša gagwe, gomme lerato la rena ka tšona le tla gola ge re dutše re bona kamoo di re holago ka gona.

Lebaka Leo ka Lona re Nyakago Dikgopotšo tša Modimo

6. Lebaka le lengwe leo ka lona re nyakago dikgopotšo tša Jehofa ke lefe, gomme ke eng seo se tla re thušago go di gopola?

6 Lebaka le lengwe leo ka lona re nyakago dikgopotšo tša Jehofa ke gore re a lebala. The World Book Encyclopedia e re: “Ka kakaretšo, batho ba lebala kudu ge nako e dutše e feta. . . . Mohlomongwe o ka ba o bile le phihlelo ya go se kgone go nagana leina goba karolo e itšego ya tsebišo yeo e bego e le lelemeng la gago. . . . Go lahlegelwa ke monagano mo go bjalo ga nakwana, mo go diregago leboelela, go bitšwa go palelwa ke go gopola. Bo-rathutamahlale ba go swantšha le go leka go hwetša selo seo se timetšego ka phapošing e hlaka-hlakanego. . . . Tsela e botse ya go kgonthišetša go gopola karolo ya tsebišo ke go ithuta yona ka morago ga ge o nagana gore o e tseba ka mo go feteletšego.” Go ithuta ka phišego le go bušeletša go tla re thuša go gopola dikgopotšo tša Modimo le go dumelelana le tšona bakeng sa go re hola.

7. Ke ka baka la’ng dikgopotšo tša Modimo di nyakega lehono go feta le ge e le neng pele?

7 Re nyaka dikgopotšo tša Jehofa lehono go feta le ge e le neng pele ka gobane bokgopo bo fihlile ditekanyong tše dikgolo kudu historing ya batho. Ge e ba re ela hloko dikgopotšo tša Modimo, re hwetša temogo e nyakegago bakeng sa go phema go ba ba gokeletšwago ditseleng tše kgopo tša lefase. Mopsalme o itše: “Ka temoxo nna ke phala ba ba nthutilexo bohle, ka xobane keleletšô ya-ka ké mabohlatse ’axo [“dikgopotšo tša gago,” NW]. Ke phala batála ka thlaloxanyô, ka xobane ke lôtôla ditaêlô tš’axo. ’Naô tša-ka ke di ilêla tsela-kxôpô, xore ke êlê Lentšu l’axo thlôkô.” (Psalme 119:99-101) Ka go boloka dikgopotšo tša Modimo, re tla phema ‘tsela e nngwe le e nngwe e kgopo’ gomme re tla phema go ba bjalo ka mašaba-šaba a batho, bao “ba [fsifetšego] thlaoloxanyô, ba tloxêlane le bophelô bya Modimo.”​—Ba-Efeso 4:17-19.

8. Re ka hlangwa gakaone bjang bakeng sa go lebeletšana le diteko tša tumelo ka katlego?

8 Dikgopotšo tša Modimo gape di a nyakega ka gobane di re matlafaletša go kgotlelela diteko tša rena tše dintši ‘lebakeng le la bofelo.’ (Daniele 12:4) Ka ntle le dikgopotšo tše bjalo re tla ba ‘bakwi ba gakwago.’ (Jakobo 1:25) Eupša thuto ya mafolofolo ya motho ka noši le ya phuthego ya Mangwalo ka thušo ya dikgatišo tše tšwago go “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” di tla re thuša go lebeletšana le diteko tša tumelo ka katlego. (Mateo 24:45-47) Ditokišetšo tše bjalo tša moya di dira gore re kgone go bona seo re swanetšego go se dira bakeng sa go thabiša Jehofa nakong ya ge re ikhwetša re le maemong a lekago.

Karolo e Bohlokwa ya Diboka tša Rena

9. “Dimpho tšeo e lego banna” ke bomang, gomme di thuša bjang badumedi-gotee?

9 Go nyaka ga rena dikgopotšo tša Modimo go fihlelelwa ka tekanyo e itšego dibokeng tša Bokriste, moo thuto e newago ke banababo rena bao ba kgethilwego. Moapostola Paulo o ngwadile gore ge Jesu “a rotogela godimo o ile a thopolla mathopša, a nea dimpho tšeo e lego banna.” (NW) Paulo o ile a oketša ka gore: “[Kriste] ké Yêna a neilexo dineô, ba bangwê ya ba Baapostola, ba bangwê ya ba Baporofeta, ba bangwê ya ba Baxoeledi, ba bangwê ya ba Badiši le Baruti, ya ba xo hlamiša bakxêthwa xore ba kxônê xo dirêla phuthêxô, xore mmele wa Kriste o axišwê.” (Ba-Efeso 4:8, 11, 12) Re ka thaba gakaakang gore “dimpho [tše] tšeo e lego banna”​—bagolo bao ba kgethilwego​—di lebiša tlhokomelo ya rena dikgopotšong tša Jehofa ge re kopana gotee bakeng sa borapedi!

10. Ntlha e kgolo ya Ba-Hebere 10:24, 25 ke efe?

10 Go leboga ditokišetšo tša Modimo go tla re tutueletša go ba gona dibokeng tša rena tše hlano tša phuthego beke e nngwe le e nngwe. Go nyakega ga go bokana gotee ka mehla go ile gwa gatelelwa ke Paulo. O ngwadile gore: “A re hlôkômêlaneng seng sa rena, re išanê leratong le medirong e botse. Re se ngalê phuthêxô ya xešo ka mokxwa wa ba bangwê; sa rena a e bê xo eletšana, xa-xolo ka xe letšatši le le kxaufsi; le lena Le a di bôna.”​—Ba-Hebere 10:24, 25.

11. Re holwa bjang ke se sengwe le se sengwe sa diboka tša rena tša beke le beke?

11 Na o lemoga seo diboka tša rena di re direlago sona? Thuto ya beke le beke ya Morokami e matlafatša tumelo ya rena, e re thuša go dumelelana le dikgopotšo tša Jehofa, gomme e re tiiša malebana le “môya wa lefase.” (1 Ba-Korinthe 2:12; Ditiro 15:31) Sebokeng sa Phatlalatša, diboledi di nea thuto e tšwago Lentšung la Modimo, go akaretša le dikgopotšo tša Jehofa le “mantšu [a kgahlišago] a bophelô byo bo sa felexo” a Jesu. (Johane 6:68; 7:46; Mateo 5:1–7:29) Bokgoni bja rena bja go ruta bo loutšwa Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Seboka sa Tirelo se bohlokwa-hlokwa bakeng sa go re thuša go kaonefatša dithero tša rena tša ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo, maetong a go boela, dithutong tša legae tša Beibele le mafelong a mangwe a bodiredi bja rena. Sehlopha se senyenyane Thutong ya Puku ya Phuthego se nea sebaka se segolo kudu sa go bolela dipolelo tšeo gantši di akaretšago dikgopotšo tša Modimo.

12, 13. Batho ba Modimo nageng e nngwe ya Asia ba ile ba bontšha bjang tebogo bakeng sa diboka tša Bokriste?

12 Go ba gona ka mehla dibokeng tša phuthego go šoma bakeng sa go re gopotša ka ditaelo tša Modimo gomme go thuša go re boloka re tiile moyeng ge re lebeletšane le ntwa, mathata a tša boiphedišo le diteko tše dingwe tša tumelo ya rena. Bohlokwa bja diboka bo ile bja lemogwa ka phišego ke Bakriste ba bangwe ba 70 nageng e nngwe ya Asia bao ba bego ba rakilwe magaeng a bona gomme ba gapeletšega go dula bogareng bja lešoka. Ba ikemišeditše go tšwela pele ba bokana gotee ka mehla, ba ile ba boela toropong ya gabo bona e hlagaditšwego ke ntwa, ba hlahlamolla seo se bego se šetše Holong ya Mmušo gomme ba e aga lefsa lešokeng.

13 Ka morago ga nywaga e thata ya ntwa karolong e nngwe ya yona naga yeo, batho ba Jehofa ba sa dutše ba hlankela ka mafolofolo. Yo mongwe wa bagolo tikologong yeo o ile a botšišwa gore: “Ke eng seo se thušitšego kudu go boloka banababo rena ba kopane?” Karabo ya gagwe e bile efe? “Ka nywaga e 19, ga se ra ka ra foša seboka. Ka dinako tše dingwe ka baka la methuthupo ya dipomo goba mathata a mangwe, ba bangwe ba banababo rena ba be ba sa kgone go fihla lefelong la diboka, eupša ga se ra ka ra fediša seboka.” Bana ba babo rena le dikgaetšedi ba rategago ba tloga ba leboga bohlokwa bja ‘go se tlogele go bokana gotee ga bona.’

14. Ke eng seo re ka ithutago sona mokgweng wa Anna yo a tšofetšego?

14 Mohlologadi wa nywaga e 84 Anna o be “à sa tloxe Ntlong-kxêthwa.” Ka lebaka leo, o be a le gona ge lesea Jesu le be le tlišwa moo kapejana ka morago ga go belegwa ga lona. (Luka 2:36-38) Na o ikemišeditše go se foše diboka? Na o leka ka mo o ka kgonago ka gona go ba gona karolong e nngwe le e nngwe ya dikopano tše dinyenyane le tše dikgolo? Thuto e holago ya moya yeo e amogelwago dipokanong tše e re nea bohlatse bjo bo kwagalago bja gore Tatago rena wa legodimong o hlokomela batho ba gagwe. (Jesaya 40:11) Ditiragalo tše bjalo gape di godiša lethabo, gomme go ba gona ga rena go bontšha go leboga dikgopotšo tša Jehofa.​—Nehemia 8:5-8, 12.

Go Hlaolwa ke Dikgopotšo tša Jehofa

15, 16. Go boloka dikgopotšo tša Jehofa go kgoma bjang boitshwaro bja rena?

15 Go boloka dikgopotšo tša Modimo go re thuša go aroga lefaseng le le kgopo. Ka mohlala, go ela hloko dikgopotšo tša Modimo go re thibela go kopaneleng boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi. (Doiteronomio 5:18; Diema 6:29-35; Ba-Hebere 13:4) Teko ya go bolela maaka, go se botege goba go utswa e ka ganetšwa ka katlego ka go latela dikgopotšo tša Modimo. (Ekisodo 20:15, 16; Lefitiko 19:11; Diema 30:7-9; Ba-Efeso 4:25, 28; Ba-Hebere 13:18) Go boloka dikgopotšo tša Jehofa gape go re thibela go itefeletša, go boloka sekgopi goba go thomeletša motho le ge e le mang.​—Lefitiko 19:16, 18; Psalme 15:1, 3.

16 Ka go ela dikgopotšo tša Modimo hloko, re dula re kgethagaditšwe goba re hlaotšwe, bakeng sa tirelo ya gagwe. Le gona ke gabohlokwa gakaakang go aroga lefaseng le! Thapelong ya gagwe go Jehofa bošegong bja mafelelo bja bophelo bja gagwe bja lefaseng, Jesu o ile a dira kgopelo ye bakeng sa balatedi ba gagwe: “Nna ke ba neile ’ntšu la xaxo; ’me lefase le ba hlôya ka xe e se ba xalô, byalo ka Nna kè se wa xalô. Xa ke kxopele xore O ba tlošê lefaseng; ke ba kxopêlêla xo phêmêlwa bobe. Bôná xa se ba lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase. Ba kxêthê therešong ya xaxo; Lentšu la xaxo ké yôna therešô.” (Johane 17:14-17) Anke re tšweleng pele go leboga Lentšu la Modimo, leo le re hlaolago bakeng sa tirelo ya gagwe e kgethwa.

17. Ke eng seo se tlago go direga ge e ba re hlokomologile dikgopotšo tša Modimo, ka gona ke eng seo re swanetšego go se dira?

17 Re le bahlanka ba Jehofa, re nyaka go dula re amogelega bakeng sa tirelo ya gagwe. Lega go le bjalo, ge e ba re be re tla hlokomologa dikgopotšo tša Modimo, re be re ka fenywa ke moya wa lefase le, wo o godišwago kudu polelong ya lona, dipukung, boithabišong le boitshwarong. Le gona re tloga re sa nyake go fetoga barati ba tšhelete, ba lenyatšo, baikgogomoši, ba go se leboge, ba go se botege, ba bašoro, ba dinganga, bao ba tletšego boikgantšho, barati ba maipshino go e na le go ba barati ba Modimo​—go bala e sego kae ya mekgwa yeo e bonagatšwago ke bao ba ikarogantšego le Modimo. (2 Timotheo 3:1-5) Ka ge re phela gare-gare ga mehla ya bofelo ya tshepedišo ye e kgopo ya dilo, anke re tšweleng pele re rapelela thušo ya Modimo e le gore re ka tšwela pele re boloka dikgopotšo tša Jehofa gomme ka go rialo re ‘lote lentšu la gagwe.’​—Psalme 119:9.

18. Go boloka dikgopotšo tša Modimo go tla dira gore re gate megato efe e swanetšego?

18 Dikgopotšo tša Jehofa di dira se se fetago go re lemoša ka dilo tšeo re sa swanelago go di dira. Go boloka dikgopotšo tša gagwe go tla dira gore re gate mogato o swanetšego, gwa re tutueletša go bota Jehofa ka mo go feletšego le go mo rata ka pelo ya rena ka moka, moya, monagano le matla a rena ka moka. (Doiteronomio 6:5; Psalme 4:5; Diema 3:5, 6; Mateo 22:37; Mareka 12:30) Dikgopotšo tša Modimo gape di re tutueletša go rata moagišani. (Lefitiko 19:18; Mateo 22:39) Kudu-kudu re bontšha lerato la go rata Modimo le moagišani ka go dira thato ya Modimo le ka go abelana le ba bangwe ‘tsebo ya Modimo’ e neago bophelo.​—Diema 2:1-5.

Go Boloka Dikgopotšo tša Jehofa go Bolela Bophelo!

19. Re ka bontšha ba bangwe bjang gore ke mo go šomago le mo go holago go ela dikgopotšo tša Jehofa hloko?

19 Ge e ba re boloka dikgopotšo tša Jehofa gomme re thuša ba bangwe go dira bjalo, re tla iphološa gomme ra phološa le bao ba re kwago. (1 Timotheo 4:16) Re ka bontšha ba bangwe bjang gore go ela hloko dikgopotšo tša Jehofa ka kgonthe go a šoma e bile ke mo go holago? Ka go diriša melao ya motheo ya Beibele maphelong a rena ka noši. Bao “ba sekametšego ka mo go swanetšego bophelong bjo bo sa felego” ba tla ba le bohlatse bja gore tsela yeo e theilwego Lentšung la Modimo ka kgonthe ke e phalago tšohle go ka sepela ka yona. (Ditiro 13:48, NW) Gape ba tla bona gore ‘Modimo ka kgonthe o gare ga rena’ gomme ba tla tutueletšega go re tlatša borapeding bja Morena yo a Phagamego Jehofa.​—1 Ba-Korinthe 14:24, 25.

20, 21. Dikgopotšo tša Modimo le moya wa gagwe di tla dira gore re kgone go dira eng?

20 Ka go tšwela pele re ithuta Mangwalo, re diriša seo re ithutago sona le go diriša ka mo go tletšego ditokišetšo tša Jehofa tša moya, re tla rata dikgopotšo tša gagwe ka go fetišiša. Ge e ba di elwa hloko, dikgopotšo tše di tla re thuša go apara “motho e mofsa, e a bopetšwexo xo etša Modimo xo lokeng le kxethexong ya makxonthe.” (Ba-Efeso 4:20-24) Dikgopotšo tša Jehofa le moya wa gagwe o mokgethwa di tla dira gore re kgone go bontšha lerato, lethabo, khutšo, go se fele pelo, botho, go loka, tumelo, boleta le boitshwaro​—dika tše bjalo tšeo di sa swanego le mekgwa ya lefase leo le rapaletšego matleng a Sathane! (Ba-Galatia 5:22, 23; 1 Johane 5:19) Ka gona, re ka thaba ge re gopotšwa ka dinyakwa tša Jehofa thutong ya rena ya motho ka noši ya Beibele, ka bagolo ba kgethilwego le dibokeng tša rena, dikopanong tše dinyenyane le tše dikgolo.

21 Ka ge re boloka dikgopotšo tša Jehofa, re kgona go thaba gaešita le ge re tlaišetšwa go loka. (Luka 6:22, 23) Re lebelela go Modimo bakeng sa go re šireletša maemong a kotsi kudu. Se ke sa bohlokwa kudu ga bjale ka ge ditšhaba ka moka di kgobokeletšwa “xo ya ntweng ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle,” Haramagedone.​—Kutollo 16:14-16.

22. Boikemišetšo bja rena mabapi le dikgopotšo tša Jehofa e swanetše go ba bofe?

22 Ge e ba re tla amogela mpho e sa swanelago ya bophelo bjo bo sa felego, re swanetše go rata dikgopotšo tša Jehofa ka go fetišiša gomme re di boloke ka pelo ka moka. Ka gona, anke re beng le moya wa mopsalme yo a opetšego ka gore: “Xo loka xa [dikgopotšo tša gago, NW] ké xa neng le neng; hlê ntemošê tšôna xore ke phelê.” (Psalme 119:144) Le gona anke re bontšheng boikemišetšo bjo bo bonagalago mantšung a mopsalme a rego: “Ke bitša Wene [Jehofa] xore O mphološê, ké lôtê mabohlatse [“dikgopotšo,” NW] a xaxo.” (Psalme 119:146) Ee, ka lentšu le ka ditiro, anke re bontšheng gore re tloga re rata dikgopotšo tša Jehofa ka go fetišiša.

O tla Araba Bjang?

• Mopsalme o ile a lebelela bjang dikgopotšo tša Jehofa?

• Ke ka baka la’ng re nyaka dikgopotšo tša Modimo?

• Ke tema efe yeo diboka tša rena di e kgathago mabapi le dikgopotšo tša Modimo?

• Dikgopotšo tša Jehofa di re hlaola bjang lefaseng le?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Mopsalme o ratile dikgopotšo tša Jehofa ka go fetišiša

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Ka go latela mohlala wa Anna, na o ikemišetša go se foše diboka?

[Seswantšho go letlakala 18]

Go ela hloko dikgopotšo tša Jehofa go re hlaola re hlwekile e bile re amogelega bakeng sa tirelo ya gagwe