Na o Swanetše go e Dumela?

MORUTWANA wa nywaga e 12 o be a katana le go kwešiša melao ya motheo ya dipalo tša algebra. Morutiši wa gagwe o ile a nea sehlopha palo ya algebra yeo e bego e bonagala e le yeo e kwešišegago.

O ile a thoma ka gore: “Dira gore x=y gomme o dire gore bobedi bja tšona di lekane le 1.”

Morutwana o ile a nagana gore: ‘E bonagala e le kakanyo e kwagalago.’

Lega go le bjalo, ka morago ga methaladi e mene ya seo se bego se bonagala bjalo ka palo e kwagalago, morutiši o ile a tšweletša mafelelo ao a tlabago: “Ka gona, 2=1!”

O ile a hlohla barutwana ba gagwe bao ba gakanegilego ka gore: “Hlatsela gore se se fošagetše.”

Ka tsebo ya gagwe e nyenyane kudu ya dipalo tša algebra, morutwana yo monyenyane ga a kgone go bona kamoo a ka hlatselago ka gona go fošagala ga yona. Mogato o mongwe le o mongwe palong o be o bonagala e le o nepagetšego ka mo go feletšego. Ka gona, na o swanetše go dumela phetho ye e sa tlwaelegago? Go feta moo, morutiši wa gagwe o be a e-na le phihlelo le bokgoni bjo bogolo kudu thutong ya dipalo go mo feta. Ruri ga a swanela go e dumela! O ile a nagana gore, ‘Ga go nyakege gore ke hlatsele se e le se se fošagetšego. Tlhaologanyo e mpotša gore se ke bošilo.’ (Diema 14:15, 18) O be a tseba gore go morutiši wa gagwe goba le ge e le ofe wa barutwana-gotee le yena ga go na yo a bego a ka ananya diranta tše pedi ka ranta!

Ge nako e dutše e e-ya morutwana wa dipalo tša algebra o ile a hwetša phošo mokgweng wo wa go balela. Go sa dutše go le bjalo, phihlelo e mo rutile thuto e bohlokwa. Gaešita le ge motho yo a itšego yo a nago le tsebo e phagamego kudu a tšweletša kgang yeo e rulagantšwego ka kelohloko e sa le pele le yeo e bonagalago e sa hlaselege, motheetši ga se a swanela go dumela phetho ya bošilo feela ka gobane a ka se kgone go e hlatsela e le e fošagetšego ka yona nako yeo. Morutwana ge e le gabotse o be a latela molao wa motheo o šomago kudu wa Beibele wo o hwetšwago go 1 Johane 4:1​—go se dumele kapejana selo se sengwe le se sengwe seo o se kwago, gaešita le ge go bonagala se e-tšwa mothopong wo o nago le matla a taolo.

Se ga se bolele gore o swanetše go kgomarela ka kgang dikgopolong tšeo o bego o dutše o e-na le tšona. Ke phošo go se ele hloko tsebišo yeo e ka kaonefatšago dipono tšeo di fošagetšego. Eupša ga se wa swanela go “šišinywa ka pelá [wa] tloxêlana le thlaoloxanyô” ge o lebeletšane le kgateletšo e tšwago go motho yo mongwe yo a ipolelago gore o na le tsebo e kgolo goba matla a taolo. (2 Ba-Thesalonika 2:2) Go ba gona, morutiši o be a fo gakantšha barutwana ba gagwe. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe dilo ga se tšeo di hlokago molato gakaalo. Batho e ka ba ba go “xokwa ke maanô a xo [ba] aroša” ka mo go feteletšego.​—Ba-Efeso 4:14; 2 Timotheo 2:14, 23, 24.

Na Ditsebi di Dula di Nepile ka Mehla?

Gaešita le ge di ka ba di e-na le tsebo, ditsebi karolong le ge e le efe di ka ba le dikgopolo tšeo di ganetšanago le dikakanyo tšeo di fetogago. Ka mohlala, poledišano yeo e tšwelago pele thutamahlaleng ya tša kalafo ka selo sa motheo go etša dibaki tša bolwetši. Moprofesara wa tša kalafo Yunibesithing ya Harvard o ngwala gore: “Bohlokwa bjo bo swanetšego bja tlhago bo lwantšhana le tikologo le maemo a tša leago bolwetšing, bo tšweletša motheo wa ngangišano e šoro magareng ga bo-rathutamahlale.” Bao ba lego go seo se bitšwago sehlopha sa bao ba dumelago gore ditiragalo ka moka di laolwa ke dibaki tšeo go se nago motho yo a ka kgonago go di laola ba dumela ka mo go tiilego gore dikarolwana tša rena tša leabela di kgatha tema e sa belaetšego go tsenweng ga rena gabonolo ke malwetši a fapa-fapanego. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ganetša ka gore tikologo le mokgwa wa bophelo ke mabaka a magolo thutong ya malwetši a batho. Mahlakore ka bobedi  ga a diege go tsopola dithuto le dipalo-palo bakeng sa go thekga taba ya ona. Lega go le bjalo, ngangišano e tšwela pele.

Banagani bao ba tumilego kudu ba hlatsetšwe ba fošitše leboelela, gaešita le ge seo ba se rutilego se be se bonagala ka nako yeo se be se sa ganetšege. Radifilosofi Bertrand Russell o hlalositše Aristotle e le yo mongwe “yo a nago le tutuetšo kudu go feta bo-radifilosofi ka moka.” Lega go le bjalo, Russell gape o ile a bontšha gore bontši bja dithuto tša Aristotle e be e le “maaka ka mo go feletšego.” O ngwadile gore: “Go theoša le mehleng yeno, mo e ka bago tšwelopele e nngwe le e nngwe go tša thutamahlale, tša tlhaologanyo goba go tša filosofi e be e swanetše go dirwa go lebeletšanwe le kganetšo e tšwago go barutiwa ba Aristotle.”​—History of Western Philosophy.

“Seo se Bitšwago ka Maaka Gore ke ‘Tsebo’”

Bakriste ba pele mohlomongwe ba ile ba gahlana le ba bantši bao e bego e le barutiwa ba bo-radifilosofi ba tumilego ba ba-Gerika, ba bjalo ka Socrates, Plato le Aristotle. Batho ba rutegilego ba mehleng yeo ba be ba itšea e le bao ba phagametšego Bakriste ba bantši monaganong. Ga se ba bantši ba barutiwa ba Jesu bao ba bego ba lebelelwa e le “ba bohlale ka nama.” (1 Ba-Korinthe 1:26) Ge e le gabotse, bao ba tsenego sekolo sa difilosofi tša mehleng yeo ba be ba nagana gore seo Bakriste ba bego ba se dumela e be e le feela “bošilo” goba “lefela la makgonthe.”​—1 Ba-Korinthe 1:23; Phillips.

Ge e ba o be o le gare ga Bakriste bao ba pele, na o be o tla kgahlišwa ke dipolelo tše hlohleletšago tša bahlomphegi ba nago le tlhaologanyo ba mehleng yeo goba wa tšhošwa ke go bontšha ga bona bohlale? (Ba-Kolose 2:4) Go ya ka moapostola Paulo, go be go ka se be le lebaka la seo. O ile a gopotša Bakriste gore Jehofa o lebelela “bohlale bya bahlale” le “thlaloxanyô ya bahlaloxanyi” ba mehleng yeo e le bošilo. (1 Ba-Korinthe 1:19) O ile a botšiša gore: “Ke eng seo radifilosofi, mongwadi le moseka-seki ba lefase le ba ka se bontšhago bakeng sa bohlale bja bona ka moka?” (1 Ba-Korinthe 1:20, Phillips) Go sa šetšwe bohlale bja bona bja tlhaologanyo, bo-radifilosofi, bangwadi le baseka-seki ba mehleng ya Paulo ga se ba ka ba tšweletša tharollo ya kgonthe mathateng a batho.

Ka gona Bakriste ba ithutile go phema seo moapostola Paulo a itšego e be e le “dikganetšano tša seo se bitšwago ka maaka gore ke ‘tsebo.’” (1 Timotheo 6:20, NW) Lebaka leo Paulo a ilego a bitša tsebo e bjalo gore ke ‘maaka’ ke gore e be e hloka ntlha e tee ya bohlokwa​—mothopo goba tšhupetšo e tšwago go Modimo malebana le seo dithuto tša bona di bego di tla lekwa ka sona. (Jobo 28:12; Diema 1:7) Ka go hlaelelwa ke seo, gomme ka nako e swanago ba foufaditšwe ke mofori yo mogolo, Sathane, bao ba kgomaretšego tsebong e bjalo le ka mohla ba ka se holofele go hwetša therešo.​—1 Ba-Korinthe 2:6-8, 14; 3:18-20; 2 Ba-Korinthe 4:4; 11:14; Kutollo 12:9.

Beibele​—Tlhahlo e Buduletšwego

Bakriste ba pele ga se ba ka ba belaela gore Modimo o be a utolotše thato ya gagwe, morero le melao ya motheo ka Mangwalong. (2 Timotheo 3:16, 17) Se se ile sa ba šireletša go go ‘thopša ka filosofi, ka go forwa ka mafela ka go ya ka melawana ya batho.’ (Ba-Kolose 2:8) Boemo ke bjo bo swanago lehono. Ka mo go fapanego le dikakanyo tša batho tšeo di gakantšhago le tšeo di thulanago, Lentšu la Modimo leo le buduletšwego le nea motheo o tiilego woo re ka theago ditumelo tša rena go wona. (Johane 17:17; 1 Ba-Thesalonika 2:13; 2 Petro 1:21) Ka ntle le lona re tla ba boemong bjo bo bonalago bo sa kgonege bja go leka go aga selo se itšego seo se tiilego lešabašabeng leo le gogolegago la dikgopolo-kakanywa le difilosofi tša batho.​—Mateo 7:24-27.

Motho yo mongwe a ka re, ‘Eupša ema pele. Na ga se therešo gore dintlha tša thutamahlale di bontšhitše Beibele e le ya phošo gomme ka gona ga go sa na go ithekga ka yona go feta difilosofi tšeo di fetogago ka mehla tša batho?’ Ka mohlala, Bertrand Russell o boletše gore “Copernicus, Kepler le Galileo ba be ba swanetše go lwantšha Aristotle gotee le Beibele go hlomeng pono ya gore lefase ga se karolo ya gare ya legohle.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka mohlala, na ga se therešo gore lehono bo-rathutatlholo ba phegelela gore Beibele e ruta gore lefase le hlodilwe ka matšatši a tshelelago a diiri tše 24, mola e le gore dintlha ka moka di bontšha gore lefase ka bolona le na le nywaga e dimilione tše dikete?

 Ge e le gabotse, Beibele ga e bolele gore lefase ke karolo ya gare ya legohle. Yeo e be e le thuto ya baetapele ba kereke bao bona ka noši ba bego ba sa kgomarele Lentšu la Modimo. Pego ya Genesi ya tlholo e dumela go ba ga lefase le nywaga e dimilione tše dikete gomme ga e lekanyetše letšatši le lengwe le le lengwe la tlholo go diiri tše 24. (Genesi 1:1, 5, 8, 13, 19, 23, 31; 2:3, 4) Go hlahlobišiša Beibele ka potego go bontšha gore le ge e se puku ya tlhahlo ya tša thutamahlale, ka kgonthe ga se “lefela la makgonthe.” Ge e le gabotse, e dumelelana ka mo go feletšego le thutamahlale e hlatsetšwego. *

‘Matla a go Nagana’

Gaešita le ge ba bantši ba barutiwa ba Jesu e be e le banna le basadi ba tlasana, mohlomongwe ba e-na le thuto e lekanyeditšwego, ba be ba e-na le selo se sengwe se bohlokwa seo ba se neilwego ke Modimo. Go sa šetšwe setlogo sa bona, ka moka ga bona ba be ba neilwe matla a go nea mabaka le bokgoni bja go nagana. Moapostola Paulo o ile a kgothaletša Bakriste-gotee le yena go diriša ka mo go tletšego ‘matla a bona a go nagana’ bakeng sa “xore [ba] tlê [ba] hlaoloxanyê se e lexo thatô ya Modimo, e lexo se botse le se se kxahlišaxo, se e lexo sa botlalô.”​—Ba-Roma 12:1, 2, bapiša le NW.

Ka ‘matla a bona a go nagana’ ao ba a neilwego ke Modimo, Bakriste ba pele ba bone gabotse gore filosofi le ge e le efe goba thuto yeo e bego e sa dumelelane le Lentšu la Modimo leo le utolotšwego e be e se na thušo. Ge e le gabotse, dinakong tše dingwe banna ba bohlale ba mehleng ya bona ba be ba ‘diba therešo’ gomme ba hlokomologa bohlatse bjo bo ba dikologilego bja gore Modimo o gona. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ba šilofetše mola bà bata mahlale.” Ka ge ba ganne therešo e lego mabapi le Modimo le morero wa gagwe, “ba išitše mexopolô lefeleng, dipelo tša bôná tša fifala dì šilofetše.”​—Ba-Roma 1:18-22; Jeremia 8:8, 9.

Bao ba ipolelago gore ba bohlale gantši ba tla le diphetho tše bjalo ka “Ga go na Modimo” goba “Beibele ga se ya swanela go botwa” goba “Ye ga se ‘mehla ya bofelo.’” Dikgopolo tše bjalo ke tša bošilo mahlong a Modimo go fo swana le go phetha ka gore “2=1.” (1 Ba-Korinthe 3:19) Go sa šetšwe matla a taolo le ge e le afe ao batho ba ka inaganelago ona, ga se wa swanela go amogela diphetho tša bona ge e ba di ganetšana le Modimo, di hlokomologa Lentšu la gagwe gomme di senya tlhaologanyo. Mafelelong, tsela e bohlale ke ya gore ka mehla “morereši ké Modimo, ba maaká ké batho bohle.”​—Ba-Roma 3:4.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 31]

Ka go fapana le dipono tša batho tšeo di fetogago, Beibele e nea mabaka a tiilego a motheo bakeng sa go dumela

[Methopo]

Left, Epicurus: Photograph taken by courtesy of the British Museum; upper middle, Plato: National Archaeological Museum, Athens, Greece; right, Socrates: Roma, Musei Capitolini