Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Meetlo ya Keresemose—Na ke ya Bokriste?

Meetlo ya Keresemose—Na ke ya Bokriste?

Meetlo ya Keresemose​—Na ke ya Bokriste?

SEHLA sa Keresemose se fihlile. Seo se bolela’ng go wena, lapa la gago le bao o tlwaelanego le bona? Na ke nako ya ditiragalo tša moya, goba na ke feela nako ya lethabo le go hlalala? Na ke nako ya go naganišiša ka matswalo a Jesu Kriste goba ya go se tshwenyege ka mekgwa ya Bokriste?

Ge o naganišiša ka dipotšišo tšeo, gopola gore metlwae ya Keresemose e ka fapana go ya ka mafelo ao re dulago go wona. Ka mohlala, kua Mexico le dinageng tše dingwe tša Latin America, gaešita le leina ke le le fapanego. Saeklopedia e nngwe e bontšha gore leina la Seisemane la Keresemose “le tšwa go Christes Masse ya mehleng ya magareng yeo e lego Mmisa wa Kriste.” Lega go le bjalo, La Navidad, goba Matswalo, bjalo ka ge e bitšwa bjalo dinageng tše tša Latin America, e šupa go matswalo, goba go belegwa ga Kriste. Iphe motsotso bakeng sa go ela hloko tše dingwe tša ditaba ka botlalo go tšwa Mexico. Se se ka go thuša go tsepamiša kgopolo ya gago ka noši mabapi le sehla se sa maikhutšo.

Di-Posada, “Banna ba Bararo ba Bohlale,” le Ma-Nacimiento

Menyanya ya lethabo e thoma ka December 16 ka di-posada. Puku ya Mexico’s Feasts of Life e hlalosa gore: “Ke nako ya di-posada, matšatši a senyane a lethabo le le makatšago go fihla mantšiboeng a letšatši la pele ga Keresemose, e lego a go bina go ralala go bodutwana ga Josefa le Maria motseng wa Betlehema le nako yeo ka yona mafelelong ba ilego ba hwetša kgaugelo le lefelo la bodulo. Malapa le bagwera ba kopana gotee bošego bjo bongwe le bjo bongwe bakeng sa go bapala gape ditiragalo tša matšatši a pele ga matswalo a Kriste.”

Ka tlwaelo sehlopha sa batho se rwala diswantšho tša Maria le Josefa se ye le tšona legaeng gomme sa kgopela ka kopelo lefelo la bodulo goba posada. Bao ba lego ka ntlong ba arabela ka go opela go ba go fihla ge mafelelong baeng ba dumelelwa go tsena. Ke moka go thoma moletlo, woo go wona ba bangwe​—ba tlemilwego mahlo gomme ba swere patla ka seatla​—ba šiedišanago ka go leka go pšhatla piñata, e lego pitša e kgolo yeo e kgabišitšwego yeo e lekeletšego ka thapo. Ge e pšhatlilwe, dikagare tša yona (malekere, dienywa, le dilo tše dingwe) di olelwa ke bao ba lego moletlong. Se se latelwa ke dijo, dino, mmino le motantsho. Meletlo e seswai ya posada e swarwa go tloga ka December 16 go fihla ka December 23. Ka di-24 go binwa Nochebuena (Mantšiboa a pele ga Keresemose), gomme malapa a dira boiteko bja go ba gotee bakeng sa dijo tša mantšiboa tše kgethegilego.

Go se go ye kae go tla Letšatši la Ngwaga o Mofsa, leo le binwago ka meletlo ya mašata kudu. Mantšiboeng a January 5, Tres Reyes Magos (“banna ba bararo ba bohlale”) ba swanetše go tlišetša bana dibapadišwa. Seremo ke monyanya ka January 6, ge go lewa rosca de Reyes (kuku ya nkgokolo). Ge kuku ye e dutše e lewa, yo mongwe setsekaneng sa gagwe o tla hwetša popi e nyenyane yeo e emelago ngwana Jesu. Yo a e hweditšego o swanetše go rulaganya moletlo wa mafelelo ka February 2. (Mafelong a mangwe go na le dipopi tše nyenyane tše tharo, tšeo di emelago “banna ba bararo ba bohlale.”) Bjalo ka ge o ka bona, go dira meletlo mabapi le Keresemose go tšwela pele ka go se kgaotše.

Nakong ye, nacimiento (tiragalo ya Matswalo) e ba e tumilego kudu. Ke eng seo se akaretšwago mo? Ge e le gabotse, mafelong a phatlalatša gotee le dikerekeng le magaeng, go emišwa diswantšho (tše dikgolo goba tše dinyenyane) tšeo di dirilwego ka lefsika, kota goba letsopa. Di emela Josefa le Maria ba khuname pele ga legopo le swerego ngwana yo a sa tšwago go belegwa. Gantši go na le badiši le Los Reyes Magos (“banna ba bohlale”). Thulaganyo ke ya ka setaleng, gomme diphoofolo tše dingwe di ka dira gore seswantšho se felele. Lega go le bjalo, seswantšho sa bohlokwa ke sa ngwana yo a sa tšwago go belegwa, yo ka Sepaniši a bitšwago el Niño Dios (Ngwana yo e lego Modimo). Seswantšho se sa motheo se ka bewa moo mantšiboeng a pele ga Keresemose.

Go Lekodišiša Meetlo ya Matswalo

Mabapi le go binwa ga Keresemose bjalo ka ge go tsebja ka kakaretšo lefaseng ka bophara, The Encyclopedia Americana e re: “Bontši bja meetlo yeo ga bjale e tswalanego le Keresemose e be e se meetlo ya Keresemose go tloga mathomong eupša e be e le meetlo ya pele ga mehla ya Bokriste e bile e le yeo e sego ya Bokriste yeo e ilego ya tšwetšwa pele ke kereke ya Bokriste. Saturnalia, monyanya wa ba-Roma wo o binwago magareng ga December, e ile ya thula tsela bakeng sa metlwae e mentši ya mathabo ya Keresemose. Ka mohlala, go tšwa monyanyeng wo go tšweletše go keteka mo gogolo, go fana dimpho le go tšhungwa ga dikerese.”

Kua Latin America, meetlo yeo ya motheo ya Matswalo e ka dirwa gotee le e mengwe e oketšegilego. O ka ipotšiša gore, ‘Go tšwa mothopong ofe?’ Go bolela therešo, ba bantši bao ba nyakago go kgomarela Beibele ba lemoga gore meetlo e mengwe ga se selo ge e se ditirelo tša Aztec feela. Kuranta ya Mexico City e lego El Universal, e hlalositše gore: “Baitlami bao ba tšwago dihlopheng tše di fapa-fapanego ba ile ba šomiša taba ya gore menyanya ya almanaka ya ditirelo ya India e be e sepedišana le almanaka ya meetlo ya Makatholika, ka gona ba ile ba diriša se bakeng sa go thekga modiro wa bona wa boboledi le wa boromiwa. Ba ile ba bea menyanya ya go binela medimo ya Bokriste sebakeng sa menyanya ya dikgopotšo tša medimo ya pele ga ma-Hispanic, ba tliša menyanya ya Yuropa le mediro ya gona gomme ba akaretša le menyanya ya ma-India yeo e feleleditšego ka go tswaka mehuta e mentši ya ditšo moo ka kgonthe go tšweletšego dipontšho tša Mexico.”

The Encyclopedia Americana e hlalosa gore: “Dipapadi tša Matswalo di ile tša fetoga karolo ya go binwa ga Keresemose pejana . . . Go thwe go emelwa kerekeng ga pontšho ya matswalo [pontšho ya legopo] go thomilwe ke Mokgethwa Francis.” Dipapadi tše tše di bontšhago matswalo a Kriste di be di dirwa dikerekeng nakong ya mathomo a go dira naga ya Mexico koloni. Di be di rulaganywa ke baitlami ba banna ba Francis bakeng sa go ruta ma-India ka Matswalo. Ka morago di-posada di ile tša tuma kudu. Go sa šetšwe maikemišetšo le ge e le afe a mathomo ao a hlohleleditšego seo, tsela yeo di-posada di swarwago ka yona lehono e a itlhalosa. Ge e ba o le Mexico sehleng se, o tla bona goba wa foa selo se sengwe seo mongwadi wa El Universal a se bontšhitšego tlhalosong ya gagwe: “Di-posada, e lego tšeo e bego e le tsela ya go re gopotša ka leeto la batswadi ba Jesu ge ba nyaka lefelo la bodulo moo Ngwana yo e lego Modimo a ka belegelwago gona, lehono ke matšatši feela a botagwa, go dira dilo ka go feteletša, bojato, mafeela le bosenyi bjo bo oketšegago.”

Kgopolo ya nacimiento e tšweletše nakong ya ge naga e be e dirwa Koloni go tloga dipapading tša mathomo tše di bego di dirwa dikerekeng. Gaešita le ge ba bangwe ba ka di hwetša e le tše tanyago kgahlego, na di emela ka mo go nepagetšego seo Beibele e se bolelago? Yeo ke potšišo e kwagalago. Ge bao ba bitšwago banna ba bararo ba bohlale​—bao ge e le gabotse e bego e le balepi ba dinaledi​—ba e-tla, Jesu le lapa la gabo ba be ba se sa hlwa ba dula ka setaleng. Nako e be e šetše e fetile gomme lapa le be le dula ka ntlong. O tla hwetša e le mo go kgahlišago go ela hloko taba ye pegong yeo e buduletšwego e lego go Mateo 2:1, 11. O ka lemoga gape gore Beibele ga e bolele gore go be go e-na le balepi ba bakae ba dinaledi. *

Kua Latin America, banna ba bararo ba bohlale ba tšeela kgopolo ya Santa Claus sebaka. Go sa dutše go le bjalo, bjalo ka ge go dirwa dinageng tše dingwe, batswadi ba bantši ba fihla dibapadišwa ka ntlong. Ke moka mesong ya January 6, bana ba a di nyaka mo o ka rego banna ba bararo ba bohlale ba di tlišitše. Ye ke nako ya go dira tšhelete e ntši bakeng sa bao ba rekišago dibapadišwa, e bile ba bangwe ba dirile tšhelete e ntši go seo batho ba bantši ba dipelo tše botegago ba se lemogago gore ke boikgopolelo feela. Nonwane ya banna ba bararo ba bohlale e lahlegelwa ke go kgahliša ga yona go ba bantši, gaešita le go bana ba banyenyane. Gaešita le ge ba bangwe ba nyamišitšwe ke gore nonwane ye e lahlegelwa ke bao ba e dumelago, ke’ng seo motho le ge e le ofe a ka se letelago ka boikgopolelo bjo bo swareletšwego feela ka baka la setšo le go thuša ba tša papatšo?

Keresemose goba Matswalo, e be e sa binwe ke Bakriste ba pele. Saeklopedia e nngwe ge e bolela mabapi le se e re: “Nywaga-kgolong ya pele ya kereke ya Bokriste mokete o be o sa binwe, ka ge mokgweng wa Bokriste ka kakaretšo e be e le go bina lehu la batho ba phagamego go e na le matswalo a bona.” Beibele e tswalanya go binwa ga matswalo le baheitene, e sego le barapedi ba therešo ba Modimo.​—Mateo 14:6-10.

Ke therešo gore se ga se bolele gore go ithuta le go gopola ditiragalo tša kgonthe tša matswalo a Morwa wa Modimo ga go bohlokwa. Pego e nepagetšego ya Beibele e nea dikagare tša bohlokwa le dithuto bakeng sa bohle bao ba nyakago go dira thato ya Modimo.

Matswalo a Jesu go ya ka Beibele

O tla hwetša tsebišo e ka botwago mabapi le matswalo a Jesu Diebangeding tša Mateo le Luka. Di bontšha gore morongwa Gabariele o ile a etela mosadi yo a sa nyalwago yoo leina la gagwe e lego Maria motseng wa Galilea ya Natsaretha. O ile a mo išetša molaetša ofe? “Tseba; O tlo ima mmeleng wa xaxo, wa tlo bêlêxa morwa wa tlo mo rêa leina la Jesu. Yêna-eo e tlo ba e moxolo, ó tlo bitšwa Morwa wa Yo-xodimo-dimo; ’me Morêna ó tlo mo nea sedulô sa Dafida tat’axwe. Ó tlo buša moloko wa Jakobo xo iša mehleng ya neng le neng; ’me boxoši bya xaxwe bo ka se ke bya ba le bofêlô.”​—Luka 1:31-33.

Maria o be a makaditšwe kudu ke molaetša wo. Ka ge a be a sa nyalwa, o itše: “Tšeo di ka dirêxa bya’ng, etšwe kè sa tsebe monna?” Morongwa o ile a araba ka gore: “Môya-mokxêthwa ó tlo theoxêla xo wene ’me matla a Yo-xodimo-dimo a tlo Xo okamêla wa moriti, ké ka ’baka leo e a tl’o xo bêlêxwa ke wene à tl’o xo bitšwa Morwa-Modimo.” Maria ka ge a be a lemoga gore se e be e le thato ya Modimo, o itše: “Ké nna é, ke molata wa Yêna Morêna; tše O di boletšexo a di ntirêxêlê.”​—Luka 1:34-38.

Morongwa o ile a botša Josefa ka ga matswalo a mohlolo e le gore a se ke a hlala Maria, e lego seo a bego a rulaganya go se dira ka morago ga go kwa ka go ima ga gagwe. Ka morago o ile a ikemišetša go amogela go rwala boikarabelo bja go hlokomela Morwa wa Modimo.​—Mateo 1:18-25.

Ke moka molao o tšwago go Kesara Augusto o ile wa gapeletša Josefa le Maria gore ba tloge Natsaretha kua Galilea ba ye Betlehema ya Judea, motseng wa bo-tatago bona, go ya go ingwadiša. “Ya re xe ba le moo, xwa fihla lebaka la xaxwe la xo bêlêxa. A bêlêxa morwa wa xaxwe eo a itšibutšexo ka yêna, a mo phuthela ka mašela, a mo latša lexopong, ka xobane bà sa ka ba hwetša sebaka ngwakong wa baeti.”​—Luka 2:1-7.

Luka 2:8-14 e hlalosa seo se ilego sa latela ka gore: “Xomme xo be xo na le badiši naxeng yeo merakeng, bà letše bà letile mehlape ya bôná. Ba bôna Morongwa wa Morêna à tlile xo bôná a êma, ’me letaxô la Morêna la ba phadimêla ka mešô e xo fêla; bôná ba boifa, poifô ya ba e kxolo. Morongwa wa Morêna a bolêla le bôná a re: Se boifeng! Bônang, ke Le botša taba e botse ya thabô e kxolo, e tl’o xo ba ya sethšaba ka moka. Xobane lehono Le tswáletšwe Mophološi, e lexo Kriste Morêna, mo motseng wa Dafida. Taetšô ya xo Le iša xôna šé: Le tlo hwetša lesea le le phuthetšwexô ka mašela lè letše lexopong. À sa r’yalo ké xe lešaba la dirá tša lexodimo lè eme le yêna Morongwa, lè rêta Modimo lè re: Tumišô a e yê xo Modimo maxodimo-dimong; lefaseng xo bê le khutšo, kxahlišô bathong.”

Balepi ba Dinaledi

Pego ya Mateo e bolela gore balepi ba dinaledi bao ba tšwago Bohlabela ba ile ba tla Jerusalema ba nyaka lefelo leo Kgoši ya ba-Juda e belegetšwego go lona. Kgoši Herode o be a e-na le kgahlego kudu ka se​—eupša e sego ka maikemišetšo a mabotse. “A ba roma a re ba yê Betlehêma, a re: Sepelang, le botšišišê ’taba tša ngwana é; e tlo re xe Le mo hweditše, Le ntsebišê, xore le nna ke yê ke mo lothšê.” Balepi ba dinaledi ba ile ba hwetša ngwana yo monyenyane gomme “ba phutholla mahumô a bôná, ba mo nthšetša dineô tša xauta le diôrêlô le ditlôlô.” Eupša ga se ba boela morago go Herode. “Ba laetšwe ke Modimo dilorong xore ba se kê ba feta ka xa Herode.” Modimo o dirišitše morongwa go lemoša Josefa ka maikemišetšo a Herode. Ke moka Josefa le Maria ba ile ba tšhabela Egipita le morwa wa bona. Se se latelago, e le boiteko bja go fediša Kgoši e mpsha, Kgoši e šoro Herode e ile ya laela gore bašemanyana ba tikologo ya Betlehema ba bolawe. Bašemanyana bafe? Bao ba nago le nywaga e mebedi le ka tlase.​—Mateo 2:1-16.

Re ka Ithuta’ng Pegong ye?

Balepi ba dinaledi bao ba bego ba etile​—go sa šetšwe gore e be e le ba bakae​—ba be ba sa rapele Modimo wa therešo. Phetolelo ya Beibele ya La Nueva Biblia Latinoamérica (Kgatišo ya 1989) e bolela mongwalong wa tlase gore: “Bo-Magi e be e se dikgoši, eupša e be e le didupe le baperesita ba bodumedi bja boheitene.” Ba tlile go ya ka tsebo ya bona ya dinaledi tšeo ba bego ba ineetše go tšona. Ge nkabe Modimo a be a nyaka go ba hlahla go ba iša ngwaneng yo monyenyane, nkabe ba ile ba lebišwa lefelong la kgonthe ka ntle le gore go nyakege gore ba ye Jerusalema pele le mošate wa Herode. Ka morago, Modimo o ile a tsena ditaba gare bakeng sa go fetola tsela ya bona e le gore a šireletše ngwana.

Nakong ya Keresemose pego ye gantši e bipša ke moya wa go ba nonwane le wa sephiri tšeo di širago selo sa bohlokwa kudu: gore ngwana yo o be a belegetšwe go ba Kgoši e botse, bjalo ka ge go ile gwa tsebišwa go Maria le badiši. Aowa, Jesu Kriste ga e sa le lesea, goba gaešita le go ba ngwana. Ke Kgoši e bušago ya Mmušo wa Modimo, woo kgaufsinyane o tlago go fediša pušo yeo e ganetšanago le thato ya Modimo, gomme o tla rarolla mathata ka moka a batho. Wo ke Mmušo wo re o kgopelago Thapelong ya Morena.​—Daniele 2:44; Mateo 6:9, 10.

Tsebišong yeo barongwa ba e neilego badiši, re ithuta gore sebaka sa go phološwa se bulegetše bohle bao ba ratago go kwa molaetša wa ditaba tše dibotse. Bao ba amogelwago ke Modimo ba fetoga “kxahlišô bathong.” Go na le ditebelelo tše kgahlišago tša khutšo lefaseng ka moka ka tlase ga Mmušo wa Jesu Kriste, eupša batho ba swanetše go rata go dira thato ya Modimo. Na sehla sa Keresemose se a thuša go se goba na se bontšha kganyogo yeo? Batho ba bantši ba botegago bao ba nyakago go latela Beibele ba bona gore karabo e molaleng.​—Luka 2:10, 11, 14.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 13 Taba e nngwe yeo e sa swanelwago ke go tshedišwa mahlo ke gore: Go nacimiento ya Mexico, ngwana o bitšwa “Ngwana yo e lego Modimo” ka kgopolo ya gore e be e le Modimo ka noši yo a tlilego lefaseng bjalo ka ngwana. Lega go le bjalo, Beibele e bontšha Jesu e le Morwa wa Modimo yo a belegwego lefaseng; o be a sa swane goba go lekana le Jehofa, Modimo yo matla ohle. Ela hloko therešo mabapi le se, yeo e bontšhitšwego go Luka 1:35; Johane 3:16; 5:37; 14:1, 6, 9, 28; 17:1, 3; 20:17.

[Lepokisi go letlakala 4]

BA BANGWE BA BE BA TLA MAKALA

Mongwadi Tom Flynn ka pukung ya gagwe ya The Trouble With Christmas, o ile a bontšha diphetho tšeo a di fihleletšego ka morago ga go tšea nywaga a nyakišiša ka Keresemose:

“Palo e kgolo kudu ya metlwae yeo ga bjale re e tswalanyago le Keresemose medu ya yona e tsemile metlwaeng ya bodumedi bja boheitene bja pele ga Bokriste. E mengwe ya yona e na le dikgopolo tša tša leago, tša botona le botshadi goba tša thuto ya legohle tšeo di ka lebišago batho bao ba rutegilego, ba mehleng yeno e kgongwago gabonolo ke dilo tša tša setšo go lahla metlwae yeo gatee-tee ge ba ka kwešiša medu ya tšona gabotse.”​—Letlakala 19.

Ka morago ga go tšweletša tsebišo e ntši e mo thekgago, Flynn o boela ntlheng ya motheo: “E nngwe ya kgegeo e kgolo ya Keresemose ke kamoo tekanyo e nyenyane kudu ya dilo tša yona e lego tša Bokriste e le ka kgonthe. Ge feela re lahla dikarolo tša pele ga Bokriste, bontši bja tšeo di šalago ke tša ka morago ga Bokriste, go e na le gore e be tša Bokriste bja kgonthe, ka tlhago.”​—Letlakala 155.

[Seswantšho go letlakala 7]

Tsebišo ya matswalo a Jesu e ile ya thula tsela bakeng sa tema ya gagwe ya nakong e tlago bjalo ka Kgoši e kgethilwego ya Modimo