Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dihlatse Tša Jehofa di Gatela Pele ka Kgodišego e Tiilego!

Dihlatse Tša Jehofa di Gatela Pele ka Kgodišego e Tiilego!

Dihlatse Tša Jehofa di Gatela Pele ka Kgodišego e Tiilego!

Pego ya Seboka sa Ngwaga le Ngwaga

MEHLENG ye ya go belaela le go se kgonthišege, Dihlatse tša Jehofa di tšwelela e le Bakriste bao ba nago le kgodišego e tiilego. Se se ile sa hlaloswa ka mo go kwagalago sebokeng sa ngwaga le ngwaga sa Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania, seo se bego se swaretšwe Holong ya Kopano ya Dihlatse tša Jehofa ya Jersey City, New Jersey, ka Mokibelo, October 7, 2000. *

Mantšung a gagwe a go bula, modula-setulo, John E. Barr yo e lego setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa o itše: “Gare ga batho ka moka ba lefaseng ba dimilione tše dikete, ke rena bao re tsebago e bile re dumela gore Morwa wa Jehofa yo a rategago, Kriste Jesu, ga bjale o beilwe sedulong sa bogoši legodimong gomme o buša gare ga manaba a gagwe.” Bohlatse bja kgodišego e bjalo e tiilego bo neilwe dipegong tše tshela tše kgahlišago go tšwa lefaseng ka moka.

Go Fenya go Dirišana le Meoya ka Therešo ya Beibele Kua Haiti

Go dirišana le meoya ke mokgwa o atilego kudu kua Haiti. Molomaganyi wa Komiti ya Lekala John Norman o laodišitše gore: “Gantši batho ba diriša boloi bakeng sa go itšhireletša.” Ngaka e nngwe ya ditaola e ile ya thoma go ba le dipelaelo ge e be e kgaoga leoto kotsing. E ile ya ipotšiša gore, ‘Se se ka ntiragalela bjang ge e ba ke šireleditšwe ke meoya?’ Go etša ba bangwe ba bantši, monna yo o ile a rutwa therešo ke Dihlatse tša Jehofa gomme a thušwa gore a tlogele go dirišana le meoya. Kgonagalo ya go ba le kgolo kua Haiti e bontšhwa ke ntlha ya gore ka April 19, 2000, batho ba palo e fetago ya bagoeledi ba Mmušo ka makga a mane nageng yeo ba bile gona Segopotšong sa lehu la Kriste.

Phišego Tšhemong e Kgolo ya Korea

Kua Korea, 40 lekgolong ya Dihlatse tša Jehofa e tirelong ya nako e tletšego. Molomaganyi wa Komiti ya Lekala Milton Hamilton, o itše: “Ka madira a a mantši a bagoeledi, tšhemo ya rena ya batho ba ka godimo ga dimilione tše 47 e akaretšwa mo e ka bago gatee ka kgwedi.” Kgolo diphuthegong tša go bolela ka diatla ke yeo e lemogegago e le ka kgonthe. Tikologong e nngwe ya bao ba bolelago ka diatla, go swarwa dithuto tša Beibele tša magae tše 800. Ye ke palogare ya thuto e tee mogoeledi ka o tee. Ka manyami, banababo rena ba bafsa ba sa dutše ba golegwa ka baka la boema-gare bja bona. Lega go le bjalo, Bakriste ba ba botegago ba swarwa gabotse gomme gantši ba newa mešomo e nyakago potego.

Go Fihlelela Dinyakwa tša Kgolo Kua Mexico

Tlhora ya bagoeledi ba Mmušo ba 533 665 e begile tirelo ya tšhemo kua Mexico ka August 2000. Palo e fetago yeo e balwago gararo ya batho bao, e bile gona Segopotšong. Molomaganyi wa Komiti ya Lekala Robert Tracy, o itše: “Pakane ya rena bakeng sa lenyaga ke go aga Diholo tša Mmušo tše dingwe tše 240.” O okeditše ka gore: “Go sa dutše go le bjalo re nyaka tše dingwe tše dintši.”

Bafsa gare ga Dihlatse tša Jehofa kua Mexico ba bea mohlala. Moperisita wa Mokatholika o ile a bolela mabapi le mofsa yo mongwe gore: “Nka rata go ba le o tee yo a swanago le yena gare ga balatedi ba-ka. Ke rata batho ba ka baka la boikemišetšo bja bona bjo bo tiilego le go diriša Beibele ka bohlale. Ba ile ba emela Modimo gaešita le ge seo se be se ka bolela go bea maphelo a bona kotsing.”

Potego ka Gare ga Khuduego Kua Sierra Leone

Ga e sa le go tloga ka April 1991, ge go be go phulega ntwa ya selegae kua Sierra Leone, batho ba dikete ba ile ba bolawa, ba gobatšwa goba go golofatšwa. Molomaganyi wa Komiti ya Lekala Bill Cowan, o begile gore: “Ntwa le mathata di kgomile batho ka tekanyo e kgolo. Ba bantši bao ba bego ba se na taba le molaetša wa rena ga bjale ba theetša ka kelohloko. Ke mo go tlwaelegilego go bona batho ba e-⁠tla Diholong tša Mmušo bakeng sa go ba gona dibokeng ka lekga la mathomo ba sa laletšwa. Banababo rena gantši ba emišwa ditarateng gomme ba kgopelwe thuto ya Beibele.” Go sa šetšwe go se tsepame ga maemo ka nageng mo go tšwelago pele, modiro wa go bolela ka Mmušo o enywa dienywa kua Sierra Leone.

Lenaneo le Legolo la go Aga Afrika Borwa

Ga bjale, go nyakega Diholo tša Mmušo tše dikete tše mmalwa tšhemong yeo e hlokomelwago ke ofisi ya lekala ya Afrika Borwa. Diholo tše makgolo di šetše di agilwe. Setho sa Komiti ya Lekala John Kikot, o itše: “Go e na le go kopanela ka mokutwaneng goba ka tlase ga sehlare, bjalo ka ge go be go dirwa nakong e fetilego, banababo rena ba kgona go kopanela mafelong a swanetšego ao a nago le ditulo tše swanetšego. Gaešita le ge bontši bja Diholo tše tša Mmušo e se tša maemo a godimo, gantši di tšwelela e le meago e nago le seriti kudu mafelong ao di lego go ona. Mafelong a mangwe, go hweditšwe gore ka morago ga go aga Holo ya Mmušo, phuthego e oketšega ka palo e fetago yeo e ipoeleditšego gabedi ngwageng o latelago.”

Moloko o Mofsa wa Dihlatse Kua Ukraine

Ngwageng wa tirelo wa 2000, naga ye e bile le tlhora ya bagoeledi ba 112 720. Ba fetago 50 000 ba ba, ba ithutile therešo ya Beibele nywageng e mehlano e fetilego. Molomaganyi wa Komiti ya Lekala John Didur, o itše: “Ka kgonthe, Jehofa o tsošitše moloko o mofsa wa bafsa wa Dihlatse gore o tsebatše leina la gagwe!” O okeditše ka gore: “Ka godimo ga nywaga e mebedi e fetilego, re sepedišitše dimakasine tše fetago tše dimilione tše 50, e lego palo yeo e lekanago le ya badudi ba naga yeo. Ka kakaretšo, kgwedi e nngwe le e nngwe re amogela mangwalo a dikete a tšwago go batho ba thabelago ba kgopela tsebišo e oketšegilego.”

Dikarolo tše Dingwe tše di Tutuetšago tša Lenaneo

Daniel Sydlik, setho sa Sehlopha se Bušago, o ile a nea polelo e kgahlišago kudu. Sehlogo se se rego “Kamoo Sehlopha se Bušago se Fapanago le Mokgatlo wa Molao ka Gona,” seo se tšwelelago makasineng wo, se theilwe polelong yeo e rutago.

Theodore Jaracz wa Sehlopha se Bušago o neile polelo e šišinyago kgopolo e nago le sehlogo se rego, “Balebeledi le Bahlanka ba Bodiredi ba Kgethwa ka Tsela ya Pušo ya Modimo.” Se sengwe sa dihlogo tše di tšwelelago ka makasineng wo se theilwe tabeng yeo.

Seboka sa ngwaga le ngwaga gape se ile sa akaretša polelo e tutuetšago maikwelong, yeo e neilwego ke setho sa Sehlopha se Bušago David Splane ka temana ya ngwaga ya 2001. E theilwe mantšung a moapostola Paulo, e re: ‘Emang ka botlalo le ka kgodišego e tiilego thatong ka moka ya Modimo.’ (Ba-Kolose 4:​12, NW) Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara di ikemišeditše go dira bjalo ge di dutše di bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo ka potego lefaseng ka bophara.​—⁠Mateo 24:​14.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Lenaneo le le be le kgokagantšwe ka megala mafelong a mmalwa, palo-moka ya ba bilego gona e bile 13 082.