Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Bakriste ba therešo ba swanetše go lebelela bjang mokgwa o tlwaelegilego wa batho bao ba neago ba bangwe dikopi tša mananeo a software ao a rekišwago a di-computer?

Ka phošo ba bangwe ba ka leka go lokafatša mokgwa wo ka go lebiša mantšung a Jesu a rego: “Le filwe fêla; le lena fang fêla.” Ee, Jesu o be a sa bolele ka go nea dikopi tšeo di sa lefelelwego tša dipuku tšeo di kopišitšwego goba mananeo a computer (software), tšeo go dirišwa ga tšona go laolwago ke molao. O be a bolela ka go nea e le karolo ya bodiredi. Jesu o ile a botša baapostola bao ba bego ba sepela metseng le metsaneng e fapa-fapanego gore ba be ba swanetše go bolela ka Mmušo, ba fodiše balwetši gomme ba rake batemona. Go e na le go lefiša bakeng sa se, baapostola ba be ba swanetše go ‘fa feela.’​—⁠Mateo 10:​7, 8.

Ka baka la palo e golago kudu ya di-computer tša motho ka noši le tša kgwebo, batho ba bantši ba ile ba swanelwa ke go ba le lenaneo la computer la software. Le gantši le swanetše go rekwa. Go ba gona, batho ba bangwe ba ngwala mananeo ao ba dirago gore a hwetšagale ka ntle le tefo le ao ba bolelago gore a a kopišwa gomme a newe ba bangwe gape. Eupša bontši bja mananeo a computer a software ke ao a rekišwago. Badiriši ba lenaneo la software ba letetšwe gore ba le reke, ba le lefelele go sa šetšwe gore ke bakeng sa go yo šomišwa ke bona ka noši ka gae goba bakeng sa go dirišetšwa kgwebo. Ge e ba motho yo mongwe a be a ka tšea goba a kopiša lenaneo leo ka ntle le go le lefelela, seo e be e tla ba go roba molao, go etša ge go be go tla ba bjalo ka go kopiša dipuku tše dintši ka motšhene, gaešita le ge o aba dipuku tšeo ka ntle le tefo.

Mananeo a mantši a computer (go akaretša le dipapadi) a šireleditšwe ka tumelelo ya molao,  yeo mong wa yona goba modiriši wa lenaneo a swanetšego go dumelelana le ditaelo tša yona tše di neilwego ka mo go kgethegilego gotee le mellwane ya yona. Mangwalo a mantši a bjalo a tumelelo a bontšha gore ke motho o tee feela yo a ka tsenyago lenaneo le go le diriša​—⁠gantši le tsenywa go computer e tee feela, e ka ba e le computer ya ka gae, ya kgwebong goba ya sekolong. Mangwalo a mangwe a tumelelo a re motho yo a le dirišago a ka ba le kopi yeo a ipoloketšego yona, eupša ga se a swanela go direla batho ba bangwe dikopi. Ge e ba mong wa lona a nyaka go fana ka lenaneo ka moka (go akaretša le lengwalo la tumelelo le ditlankana tša lona), a ka dira bjalo. Lega go le bjalo, ka go dira bjalo o fediša tshwanelo ya gagwe ya go le diriša. Mangwalo a tumelelo a a fapa-fapana, ka gona motho yo a rekago lenaneo goba yo a le newago o swanetše go botšiša seo lengwalo la lona la tumelelo le se nyakago.

Dinaga tše dintši di tšea karolo ditumelelanong tša go kopiša tšeo di šireletšago “dithoto tša go ithuta,” tše bjalo ka mananeo a computer, gomme di leka go kgonthišetša gore melao ya go kopiša e a bolokwa. Ka mohlala, The New York Times ya January 14, 2000, e begile gore “bahlankedi ba maphodisa ba Majeremane le ba Denmark ba golegile ditho tša seo ba se hlalositšego e le sehlopha se segolo sa bohodu bja software” seo se bego se kopiša le go aba mananeo a computer le dipapadi, gaešita le go rekiša tše dingwe ka Internet.

Phuthego ya Bokriste e eme kae tabeng ye? Ka gona, Jesu o itše: “Xôna nthšetšang Kesara tše e lexo tša Kesara; Modimo le mo nthšetšê tše e lexo tša Modimo.” (Mareka 12:​17) Se se nyaka gore Bakriste ba kwe melao ya naga yeo e sa thulanego le molao wa Modimo. Mabapi le mebušo, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Batho bohle a ba se xanê xo bušwa ke ba ba filwexo matla a xo buša . . . Ké xôna, e a nganganaxo le mmušô, ó lwa le molaô wa Modimo; xomme ba ba lwaxo le wôna, ba ôba molato.”​—⁠Ba-Roma 13:​1, 2.

Bagolo ka phuthegong ya Bokriste ga ba ikarabele ka go lekola di-computer tša ba bangwe, bjalo ka ge eka ba filwe matla a go hlatholla le go laela gore melao ya go kopiša e bolokwe. Eupša ba dumela le go ruta gore Bakriste ba swanetše go phema go tšea seo e sego sa bona gomme ba swanetše go katanela go ba bao ba kwago molao. Se se šireletša Bakriste gore ba se ke ba otlwa bjalo ka bao ba robago molao, gomme se ba dira gore ba kgone go ba le letswalo le lebotse pele ga Modimo. Paulo o ngwadile gore: “Xo swanetše-xê xe re sa xane xo bušwa, e sexo ka xo šia kôtlô, è le ka ’baka la letswalô.” (Ba-Roma 13:⁠5) Ka mo go swanago, Paulo o ile a bontšha kganyogo ya Bakriste ba therešo ka mantšu a rego: “Re holofetše ka xo kwa matswalô a rena à rotše, ka xe re ratile xo ya ka tsela e botse dilong tšohle.”​—⁠Ba-Hebere 13:⁠18.

[Lepokisi go letlakala 29]

Dikgwebo tše dingwe le dikolo di reka mangwalo a tumelelo bakeng sa go dirišwa ga mananeo ke badiriši ba bantši, ao a laetšago palo-moka ya badiriši bao ba dumeletšwego go diriša lenaneo. Ka 1995, diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa di ile tša ahla-ahla sehlogo seo se bego se gatišitšwe ka go Tirelo ya Rena ya Mmušo (kgatišo ya United States) seo se bego se na le keletšo ye:

“Dikhamphani tše dintši tšeo di dirago le go rekiša mananeo a computer di a a kopiša, gomme di nea lengwalo la tumelelo leo le hlalosago kamoo mananeo a ka dirišwago ka molao ka gona. Lengwalo la tumelelo gantši le bolela gore mong wa lona a ka se ke a nea ba bangwe dikopi tša lenaneo; ge e le gabotse, molao wa ditšhaba-tšhaba wa ditshwanelo tša go kopiša o dira gore go dira bjalo go se be molaong. . . . Difeme tše dingwe tše dikgolo di rekiša di-computer tšeo di nago le mananeo ao a šetšego a tsentšwe le ao a nago le mangwalo a tumelelo. Lega go le bjalo, mabenkele a itšego a di-computer ga a nee mangwalo a tumelelo ka gobane mananeo ao ba a tsenyetšago ruri ke dikopi tšeo di sego molaong, seo se bolelago gore moreki o tshela molao ka go diriša mananeo ao. Mabapi le se, Bakriste ba swanetše go phema go tsenya goba go kopiša matlapeng a tsebišo a elektroniki tsebišo le ge e le efe yeo e nago le dithibelo tša ditshwanelo tša go kopišwa (bjalo ka dipuku tša Mokgatlo) le tšeo di kopišwago ka ntle le tumelelo ya molao go beng ba tšona.”