Letšatši la Jehofa la Kahlolo le Kgaufsi!
Letšatši la Jehofa la Kahlolo le Kgaufsi!
“Le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi! Le tla ka lebelô le lexolo!”—TSEFANYA 1:14.
1. Modimo o ile a nea temošo efe ka Tsefanya?
JEHOFA MODIMO o kgaufsi le go gata mogato malebana le ba kgopo. Theetša! Temošo ya gagwe ke ye: “Ke tlo fediša batho le dikgomo, . . . ruri ke tlo fediša batho nageng.” (Tsefanya 1:3, PK) Mantšu ao a Morena yo a Phagamego Jehofa a boletšwe ka moporofeta wa gagwe Tsefanya, yo mohlomongwe e bego e le setlogo-tlogolwana sa Kgoši Hiskia yo a botegago. Kgoeletšo yeo, yeo e boletšwego mehleng ya Kgoši Josia wa go loka, ga se ya ka ya holofetša tše botse bakeng sa ba kgopo bao ba dulago nageng ya Juda.
2. Ke ka baka la’ng megato ya Josia e be e ka se thibele letšatši la Jehofa la kahlolo?
2 Go porofeta ga Tsefanya ka ntle le pelaelo go ile gwa godiša go phafogela ga Josia yo monyenyane go nyakega ga go hlwekiša Juda borapeding bjo bo šilafetšego. Eupša megato ya kgoši ya go hlwekiša naga bodumeding bja maaka ga se ya tloša bokgopo ka moka setšhabeng goba ya lefa dibe tša rakgolo’agwe, Kgoši Manase, yo a bego a “tladitše motse wa Jerusalêma ka madi a se naxo molato.” (2 Dikxoši 24:3, 4; 2 Koronika 34:3) Ka gona, letšatši la Jehofa la kahlolo le be le tla tla e le ka kgonthe.
3. Re ka kgonthišega bjang gore go a kgonega go phologa ‘letšatši la kgalefo ya Jehofa’?
3 Lega go le bjalo, go be go tla ba le baphologi ba letšatši leo le le šiišago. Ka gona, moporofeta wa Modimo o ile a eletša ka gore: “Le dirê byale molaô ò sešo wa tswala, letšatši lè sešo la feta wa moko. Lè sešo la fihlêlwa ke boxale bo tukaxo bya Morêna, Lè sešo la fihlêlwa ke letšatši la kxalefo ya Morêna. Nyakang Morêna, lena babôtla bohle ba lefase, lena Le yaxo ka molaô w’axwe. Tsomang tokô, Le tsomê boikokobetšô; mohlomongwê Le ka efošwa mohla woo wa boxale bya Morêna.” (Tsefanya 2:2, 3) Re nagana ka kholofelo ya go phologa letšatšing la Jehofa la kahlolo, anke re hlahlobeng puku ya Beibele ya Tsefanya. E ngwadilwe Juda pele ga 648 B.C.E., gomme ke karolo ya ‘lentšu la boporofeta’ la Modimo leo ka moka ga rena re swanetšego go le ela hloko e le ruri.—2 Petro 1:19.
Letsogo la Jehofa le a Akgwa
4, 5. Tsefanya 1:1-3 e ile ya phethagatšwa bjang godimo ga ba kgopo kua Juda?
4 “Lentšu la Jehofa” go Tsefanya le thoma ka temošo e boletšwego pejana. Modimo o re: “Tšohle tše di lego godimo ga lefase ke tlo di fedišetša ruri, go bolela Jehofa. Ke tlo fediša batho le dikgomo, ke tlo fediša dinonyana tša legodimo le dihlapi tša lewatle, le dikgopišo gotee le ba babe; ruri ke tlo fediša batho nageng, go bolela Jehofa.”—Tsefanya 1:1-3, PK.
5 Ee, Jehofa o be a tlo fediša bobe bjo šoro nageng ya Juda. Modimo o tla diriša mang go ‘fedišetša ruri tšohle tše di lego godimo ga lefase’? Ka ge Tsefanya go le molaleng gore o porofetile karolong ya mathomo ya pušo ya Kgoši Josia, yeo e thomilego ka 659 B.C.E., mantšu ao a boporofeta a phethagaditšwe ka go senywa ga Juda le motse-mošate wa yona, Jerusalema, ke Babele ka 607 B.C.E. Ka nako yeo, ba kgopo ba ile ba ‘fedišetšwa ruri’ Juda.
6-8. Ke eng seo se ilego sa bolelwa e sa le pele go Tsefanya 1:4-6, gomme boporofeta bjoo bo ile bja phethagala bjang Juda ya bogologolo?
6 Ge e bolelela pele ditiro tša Modimo malebana le barapedi ba maaka, Tsefanya 1:4-6 e re: “’Tsôxô la-ka ke tlo le akxêla Juda, le bohle ba Jerusalêma. Tše di šetšexo e sa le tša Baali, ke tlo di fediša felô fá, le maina a dingaka le bô-mpha-modimo, le bakhunamedi ba makôkô a leratadima, bà le xodimo xa nywakô, le ba xo khunama bà êna ka Jehofa ’me ba êna le ka Milikomo, le bahlanoxi ba-hlala-Morêna, le ba xo lesa xo Mo nyaka le xo tla xo Yêna.”
7 Letsogo la Jehofa le ile la akgwa malebana le batho ba Juda le Jerusalema. O be a ikemišeditše go bolaya barapedi ba modimo wa Kanana wa pelego, Baali. Medingwana e fapa-fapanego ya tikologong e be e bitšwa bo-Baali ka baka la gore barapedi ba yona ba be ba nagana gore e na le tutuetšo mafelong a itšego. Ka mohlala, go be go e-na le Baali yo a bego a rapelwa ke ba-Moaba le ba-Midiane Thabeng ya Peoro. (Numeri 25:1, 3, 6) Nageng ya Juda ka moka, Jehofa o be a tla fediša baperisita ba Baali gotee le baperisita ba sa botegego ba ba-Lefi bao ba bego ba roba molao wa Modimo ka go gwerana le bona.—Ekisodo 20:2, 3.
8 Modimo o be a tla fediša gape le bao ‘ba khunamelago makoko a leratadima,’ ka ntle le pelaelo e le bao ba dirišago bolepi bja dinaledi le bao ba rapelago letšatši. (2 Dikxoši 23:11; Jeremia 19:13; 32:29) Kgalefo ya Modimo e be e tla tšhollelwa godimo ga ba lekago go tswakanya borapedi bja therešo le bodumedi bja maaka ka go ‘ena ka Jehofa le ka Milikomo.’ Mohlomongwe Milikomo ke leina le lengwe la Moloko, modimo yo mogolo wa ba-Amoni. Borapedi bja Moloko bo be bo akaretša go dira dihlabelo ka bana.—1 Dikxoši 11:5; Jeremia 32:35.
Bofelo bja Bojakane bo Kgaufsi!
9. (a) Bojakane bo na le molato wa eng? (b) Ka go se swane le batho ba go se botege ba Juda, ke eng seo re swanetšego go ikemišetša go se dira?
9 Tše ka moka di ka re gopotša gakaakang ka Bojakane, bjo bo nweletšego borapeding bja maaka le boleping bja dinaledi. Le gona, karolo ya bjona ya go dira dihlabelo ka maphelo a ba dimilione aletareng ya ntwa yeo e thekgwago ke baruti, ke makgapha e le ka kgonthe! Anke le ka mohla re se ke ra swana le batho ba sa botegego ba Juda, ‘bao ba ilego ba hlanogela Jehofa,’ ba fetoga bao ba sa šetšego le bao ba se sa hlwago ba nyaka goba ba tsoma tlhahlo ya gagwe. Go e na le moo, anke re kgomareleng potego ya rena ya go botegela Modimo.
10. O be o ka hlalosa bjang seo se bolelwago ke boporofeta bja Tsefanya 1:7?
10 Mantšu a latelago a moporofeta a swanela bobedi badiri ba bobe ba Juda le ba kgopo ba mehleng ya rena. Tsefanya 1:7 (PK) e re: “Homolang pele ga Morena Jehofa, gobane letšatši la Jehofa le kgaufsi, gobane Jehofa o lokišitše sehlabelo, o kgethile malalediwa a gagwe.” “Malalediwa” a go bonala e be e le manaba a ba-Kaladea a Juda. “Sehlabelo” e be e le Juda ka noši, go akaretša motse-mošate wa yona. Ka gona Tsefanya o ile a tsebiša morero wa Modimo wa go senya Jerusalema, gape boporofeta bjo bo šupa phedišong ya Bojakane. Ge e le gabotse, ka ge letšatši la kahlolo la Modimo le le kgaufsi kudu lehono, lefase ka moka le swanetše ‘go homola pele ga Morena wa Legohle Jehofa’ gomme le theetše seo a se bolelago ka “mohlatswana o monyenyane” wa balatedi ba Jesu ba tloditšwego le bagwera ba bona, “dinku tše dingwê” tša gagwe. (Luka 12:32; Johane 10:16) Bao ba ka se theetšego le bao ba ikemišeditšego go ganetšana le go bušwa ke Mmušo wa Modimo ba emetšwe ke go fedišetšwa ruri.—Psalme 2:1, 2.
Kgaufsinyane go tla tla Letšatši la go Bokolla!
11. Moko wa Tsefanya 1:8-11 ke ofe?
11 Mabapi le letšatši la Jehofa, Tsefanya 1:8-11 (PK) e tlatša ka gore: “E tlo re mohlang wa sehlabelo sa Jehofa, ka sola dikgošana, le bakgomana, le bohle ba ba aperego diaparo tša ba šele. Le gona ka letšatši leo ke tlo sola bohle ba ba selago serepodi, ba ba tlatšago nywako ya beng ba bona ka leruo la pateletšo le bofora. Mohlang woo go bolela Jehofa go tlo ba le mekgoši ya dillo go tloga kgorong ya dihlapi, le go jajarega go tloga lehlakoreng le lengwe la motse, le dillo tše kgolo mebotong. Bokollang lena ba le agilego Maktese! Gobane batho ka moka ba ba phelago ka papatšo ba tlo felela, go tlo fedišwa bohle ba ba ikimeditšego ka disilifera.”
12. Ke bjang ba bangwe ba hwetšwago ba ‘apere diaparo tša ba šele’?
12 Kgoši Josia o be a tla hlatlangwa ke Joahase, Joyakima le Joyakini. Ka morago go be go tla latela pušo ya Tsedekia, yeo e swawago ke go senywa ga Jerusalema. Gaešita le ge kotsi e bjalo e be e ba lebane, go bonala ba bangwe ba ile ba tsoma go amogelwa ke ditšhaba tša baagišani ka go apara “diaparo tša ba šele.” Ka mo go swanago, ba bantši lehono ba dira gore go bonagale ka ditsela tše di fapa-fapanego gore ga se karolo ya mokgatlo wa Jehofa. Bjalo ka ge ba ipontšha e le karolo ya mokgatlo wa Sathane, ba tla otlwa.
13. Ka go dumelelana le boporofeta bja Tsefanya, ke eng seo se bego se tla direga ge ba-Babele ba be ba hlasela Jerusalema?
13 “Letšatši leo” la kahlolo go Juda le swana le letšatši la Jehofa la go phetha kahlolo godimo ga manaba a gagwe, go fediša bokgopo le go hlatsela bophagamo bja gagwe. Ge ba-Babele ba dutše ba hlasela Jerusalema, mokgoši o be o tla tšwa Kgorong ya Dihlapi. Mohlomongwe e be e bitšwa bjalo ka ge e be e le kgaufsi le mmaraka wa dihlapi. (Nehemia 13:16) Madira a Babele a be a tla tsena karolong e bitšwago lehlakore le lengwe la motse, gomme “dillo tše kgolo mebotong” di ka ba di šupa modumo wa ba-Kaladea ba ba batamelago. Badudi ba Maktese, yeo mohlomongwe e lego Moedi wa ka godimo wa Tyropoeon, ba be ba tla ‘bokolla.’ Ke ka baka la’ng ba be ba tla bokolla? Ke ka gobane modiro wa kgwebo, go akaretša le wa ‘bao ba elago boima bja silifera’ o be o tla kgaotša moo.
14. Go hlahloba ga Modimo bao ba ipolelago gore ke barapedi ba gagwe e be e tla ba mo go nabilego gakaaka’ng?
14 Go hlahloba ga Jehofa bao ba bego ba ipolela gore ke barapedi ba gagwe e be e tla ba mo go tseneletšego gakaaka’ng? Boporofeta bo tšwela pele gore: “Mohla woo fá Jerusalêma ke tlo xo fênyêka ka dipônê; ke tlo sôla ba ba dulêlaxo byalwa, dipelong tša bôná bà re: Morêna xa a setše, xa a hlokofatše. Ba tlo di bôna bà hlakotšwe maruô a bôná, nywakô ya bôná è phušutšwe. Ba tlo axa nywakô ba se dulê, ba tlo lema thšemo ya merara, ba se nwê mananose a yôna.”—Tsefanya 1:12, 13.
15. (a) Go be go tlo direga’ng ka baperisita ba bahlanogi ba Jerusalema? (b) Ke eng seo se boloketšwego barapedi ba bodumedi bja maaka ba mehleng yeno?
15 Baperisita ba bahlanogi ba Jerusalema ba be ba tswaka borapedi bja Jehofa le bodumedi bja maaka. Gaešita le ge ba be ba ikwa ba šireletšegile, Modimo o be a tla ba tsoma bjalo ka ge eka ke ka mabone a bogale ao a tlago go tsenelela lefsifsing la moya leo ba khutilego go lona. Ga go le o tee yo a bego a tla phonyokga go tsebatšwa le go phethwa ga kahlolo ya Modimo. Bahlanogi bao ba sa rego selo ba be ba iketlile bjalo ka makgarihla ao a itshekilego botlaseng bja moeta wa beine. Ba be ba sa nyake go šitišwa ke kgoeletšo le ge e le efe ya Modimo ya go tsena ditaba tša batho gare, eupša ba be ba ka se phologe kahlolo ya Modimo godimo ga bona. Gape barapedi ba mehleng yeno ba bodumedi bja maaka, go akaretša ditho tša Bojakane le bao ba hlanogilego borapeding bja Jehofa ba ka se ke ba phologa. Ka go gana gore ye ke ‘mehla ya bofelo,’ dipelong tša bona ba re, “Morêna xa a šetše, xa a hlokofatše.” Ba fošitše gakaakang!—2 Timotheo 3:1-5; 2 Petro 3:3, 4, 10.
16. Ke eng seo se bego se tla direga ge kahlolo ya Modimo e wela Juda, gomme tsebo ya seo e swanetše go re kgoma bjang?
16 Bahlanogi ba Juda ba be ba lemošitšwe gore ba-Babele ba tla thopa maruo a bona, ba senya nywako ya bona gomme ba tšea dienywa tša dirapa tša bona tša merara. Dilo tše di bonagalago di be di tla hloka mohola ge kahlolo ya Modimo e be e phethwa godimo ga Juda. Go tla direga se se swanago ge letšatši la Jehofa la kahlolo le e-tla godimo ga tshepedišo ye ya mehleng yeno ya dilo. Ka gona, eka re ka ba le pono ya moya gomme re ‘ikgobelele mahumo legodimong’ ka go etiša tirelo ya Jehofa pele maphelong a rena!—Mateo 6:19-21, 33.
“Le Kxaufsi, ’Tšatši le Lexolo la Morêna”
17. Go ya ka Tsefanya 1:14-16, letšatši la Jehofa la kahlolo le kgaufsi gakaaka’ng?
17 Letšatši la Jehofa la kahlolo le kgaufsi gakaaka’ng? Go ya ka Tsefanya 1:14-16, Modimo o nea kgonthišetšo ye: “Le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi! Le tla ka lebelô le lexolo! Kwang! Ké letšatši la Morêna, leo le moxale a tl’o xo lla o bohloko ka lôna. ’Tšatši leo e tlo ba letšatši la kxalefô, ’tšatši la tlalêlô le la pitlaxanô, ’tšatši la xo senyêxêlwa le la xo šwalalanywa, ’tšatši la lefsifsi, la ’fsifsi le lexolo, ’tšatši la maru, la maru a maso, ’tšatši la mollô wa diphalafala le mekxoši, le xo hulwa metse ya merakô, le dibô dithabeng.”
18. Ke ka baka la’ng re sa swanela go phetha ka gore letšatši la Jehofa la kahlolo le tla tla nakong e tlago e lego kgole?
18 Baperisita ba kgopo ba Juda, dikgošana le batho ba Juda ba be ba lemošitšwe gore ‘letšatši le legolo la Jehofa le be le le kgaufsi.’ ‘Letšatši la Morena le be le tla tla ka lebelo kudu’ go Juda. Ka mo go swanago mehleng ya rena, anke go se ke gwa ba le yo a naganago gore go phetha ga Jehofa kahlolo godimo ga ba kgopo go tla direga nakong e tlago e lego kgole kudu. Go e na le moo, bjalo ka ge Modimo a gatile mogato ka go akgofa kua Juda, ka mo go swanago o tla ‘akgofiša’ letšatši la gagwe la kahlolo. (Kutollo 16:14, 16) E tla ba nako e bohloko gakaakang go bohle bao ba hlokomologago ditemošo tša Jehofa tšeo di newago ke Dihlatse tša gagwe le bao ba palelwago ke go kgomarela borapedi bja therešo!
19, 20. (a) Dikarolo tše dingwe tša go tšhollelwa ga bogale bja Modimo godimo ga Juda le Jerusalema e bile dife? (b) Ka baka la tshenyo e hlaolago yeo e lebanego le tshepedišo ye ya dilo, ke dipotšišo dife tšeo di rotošwago?
19 Go tšhollelwa ga bogale bja Modimo godimo ga Juda le Jerusalema e be e le “’tšatši la tlalêlô le la pitlaxanô.” Bahlasedi ba Babele ba ile ba bakela badudi ba Juda ditlaišego tše dintši, go akaretša tlalelo ya monagano ge ba lebane le lehu le tshenyego. “’Tšatši [leo] la xo senyêxêlwa le la xo šwalalanywa” e be e le la lefsifsi, maru le kgampi ya lefsifsi, mohlomongwe e sego feela ka tsela ya seswantšhetšo eupša gape le ka tsela ya kgonthe ka gobane muši le tšhollo ya madi di be di le gohle. E be e le “’tšatši la mollô wa diphalafala le mekxoši,” eupša ditemošo di ile tša goeleletšwa lefeela.
20 Bahlapetši ba Jerusalema ba ile ba palelwa ke go itwela go etša ba-Babele ka ge didirišwa tša go pšhatla di ile tša wiša “dibô dithabeng.” Dibo tša tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo e tla ba tše di sa holego selo ka mo go swanago malebana le dibetša tšeo di lego polokelong ya Modimo ya legodimong, tšeo di loketšego gore a di diriše pele tshenyong e hlaolago. Na o holofela go tlo šireletšwa? Na o tšere boemo bjo bo tiilego ka lehlakoreng la Jehofa, ‘yo a hlokomelago bohle ba ba mo ratago gomme a fediša ba babe’?—Psalme 145:20.
21, 22. Tsefanya 1:17, 18 e tla phethagatšwa bjang mehleng ya rena?
21 A letšatši la kahlolo le le boifišago gakaakang le le boletšwego e sa le pele go Tsefanya 1:17, 18! Jehofa Modimo o re: “Batho ke tlo ba tlaletša, ba tlo apa-apa wa difofu, e le ka xore ba sentše ba lahla Morêna. Byale madi a bôná a lahlwa byalo ka maudi, nama ya bôná e lahlwa bo-ka thšila. Mohla woo wa kxalefô ya Morêna mahumô a masêhla le a thsipi e khubedu a ka se kxône xo ba namolêla, xe mollô wa boxale by’axwe o thšuma naxa yohle; xobane ó tlo fetša baaxi bohle ba lefase, a ba feletša ruri.”
22 Go etša ge a dirile mehleng ya Tsefanya, Jehofa kgaufsinyane o tla tliša tlalelo godimo ga “baaxi bohle ba lefase,” bao ba ganago go theetša temošo ya gagwe. Ka gobane ba senya malebana le Modimo, ba tla hlahlatha bjalo ka difofu tše di se nago wa go di thuša, ba sa kgone go hwetša phološo. Letšatšing la Jehofa la kahlolo, madi a bona a tla “lahlwa byalo ka maudi,” bjalo ka selo se se se nago mohola. Mafelelo a bona e tla ba a hlabišago dihlong e le ka kgonthe, ka gobane Modimo o tla gašanya ditopo—gaešita le mala—tša batho ba kgopo godimo ga lefase, “bo-ka thšila.”
23. Gaešita le ge badiradibe ba ka se phologe “letšatšing la bogale bja Jehofa,” ke kholofelo efe yeo boporofeta bja Tsefanya bo e huperego?
23 Ga go na motho yo a ka phološago bao ba lwago le Modimo le batho ba gagwe. Silifera goba gauta ga se tša ka tša kgona go phološa badiradibe ba Juda, go fo swana le ge mahumo a kgobokeditšwego le dipipa-molomo di ka se ke tša nea Bojakane gotee le tshepedišo ye ya dilo ka moka e kgopo tšhireletšo goba go phonyokga “mohla woo wa kxalefô ya Morêna.” Letšatšing leo la kahlolo, ‘lefase lohle le tla tšhungwa’ ka mollo wa phišego ya Modimo ge a dutše a fediša ba kgopo. Ka ge re e-na le tumelo lentšung la Modimo la boporofeta, re kgodišegile gore ga bjale re gare-gare ga “lebaka la bofêlô.” (Daniele 12:4) Letšatši la Jehofa la kahlolo le kgaufsi, gomme kgaufsinyane o tla tliša tefetšo godimo ga manaba a gagwe. Lega go le bjalo, boporofeta bja Tsefanya bo hupere kholofelo ya phološo. Ka gona, ke eng seo se nyakegago go rena ge e ba re tla šireletšwa letšatšing la bogale bja Jehofa?
O be o tla Araba Bjang?
• Boporofeta bja Tsefanya bo ile bja phethagatšwa bjang godimo ga Juda le Jerusalema?
• Ke eng seo se boloketšwego Bojakane le ba kgopo ka moka ba mehleng ya rena?
• Ke ka baka la’ng re sa swanela go nagana gore letšatši la Jehofa la kahlolo le tla tla nakong e tlago e lego kgole?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 13]
Tsefanya o ile a tsebatša ka sebete gore letšatši la Jehofa la kahlolo le be le le kgaufsi
[Mothopo]
From the Self-Pronouncing Edition of the Holy Bible, containing the King James and the Revised versions
[Seswantšho go letlakala 15]
Letšatši la Jehofa le wetše Juda le Jerusalema godimo diatleng tša Babele ka 607 B.C.E.
[Seswantšho go letlakala 16]
Na o holofela go tlo šireletšwa ge Jehofa a fediša ba kgopo?