Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Thekgwa ke Jehofa Matšatšing a-ka ka Moka

Go Thekgwa ke Jehofa Matšatšing a-ka ka Moka

Phihlelo

Go Thekgwa ke Jehofa Matšatšing a-ka ka Moka

KA GE GO ANEGA FORREST LEE

Maphodisa a be a sa tšwa go thopa dikeremafomo tša rena le dipuku tša rena tša Beibele. Ntwa ya II ya Lefase e be e neile baganetši lebaka la go hlohleletša mmušiši-pharephare yo mofsa wa Canada go tsebagatša modiro wa Dihlatse tša Jehofa e le wo o sego molaong. Se se diregile ka July 4, 1940.

KA GO se boife seo se diregilego, re ile ra hwetša dipuku tše dingwe moo di bego di beilwe gona gomme ra tšwetša pele boboledi bja rena. Ke tla dula ke gopola mantšu a tate ka mehla nakong yeo, a rego: “Ga re emiše gabonolo bjalo. Jehofa o re laetše go dira boboledi.” Ka nako yeo, ke be ke le mofsa wa matšato wa nywaga e lesome. Eupša gaešita le lehono, boikemišetšo bja tate le phišego ya gagwe ka bodiredi di sa dutše e le kgopotšo e tšwelago pele ya kamoo Modimo wa rena, Jehofa, a thekgago batho ba gagwe bao ba botegago ka go se kwanantšhe.

Nakong e latelago ge maphodisa a be a re emiša, ga se a re tšeela dipuku tša rena feela, eupša gape a ile a iša tate kgolegong, a tlogela mma a nnoši le bana ba bane. Seo se diregile ka September 1940 kua Saskatchewan. Kapejana ka morago ga moo, ke ile ka rakwa sekolong ka baka la go latela ga-ka letswalo la-ka le le tlwaeditšwego ka Beibele le go se dumediše folaga goba go opela koša ya setšhaba. Go tšwetša pele go tsena ga-ka sekolo ka poso go ile gwa nnea thulaganyo e feto-fetogago le maemo, gomme ke ile ka tšea karolo ka mo go tletšego modirong wa boboledi.

Ka 1948, go ile gwa tšwa kgoeletšo ya go nyaka babulamadibogo, badiredi ba nako e tletšego ba Dihlatse tša Jehofa, gore ba hudugele ka lebopong la ka bohlabela la Canada. Ka gona, ke ile ka ya go yo bula madibogo kua Halifax, Nova Scotia le kua Cape Wolfe, Sehlakahlakeng sa Prince Edward. Ngwageng o latetšego, ke ile ka amogela taletšo ya go šoma dibeke tše pedi ofising ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa kua Toronto. Dibeke tšeo tše pedi di ile tša katološetšwa nywageng ya ka godimo ga e tshela e putsago ya tirelo. Mafelelong, ke ile ka kopana le Myrna yo a bego a e-⁠na le lerato leo ke bego ke e-⁠na le lona ka Jehofa, gomme re ile ra nyalana ka December 1955. Re ile ra dula kua Milton, Ontario, gomme go se go ye kae phuthego e mphsa e ile ya hlongwa moo. Lebato la ka tlase la legae la rena e ile ya ba Holo ya Mmušo.

Kganyogo ya go Katološa Bodiredi bja Rena

Nywageng yeo e latetšego, re ile ra ba batswadi ba bana ba tshela bao ba hlatlamanago kudu. Morwedi wa rena Miriam e be e le wa mathomo. Ke moka gwa latela Charmaine, Mark, Annette, Grant gomme mafelelong ya ba Glen. Ka mehla ge ke be ke e-⁠tla gae go tšwa mošomong ke be ke hwetša bana ba dutše lebatong ba dikologile sebešo ba e-⁠na le Myrna a ba balela go tšwa Beibeleng, a hlalosa dipego tša Beibele gomme a nweletša ka dipelong tša bona lerato la kgonthe la go rata Jehofa. Ka baka la thekgo ya gagwe e lerato, bana ba rena ka moka ba ile ba hwetša tsebo e lekanego ya Beibele e sa le ba banyenyane.

Phišego ya tate bakeng sa bodiredi e tlogetše kgopolo e sa phumolegego monaganong wa-ka le pelong. (Diema 22:⁠6) Ka gona, ka 1968 ge malapa a Dihlatse tša Jehofa a be a laletšwa go hudugela Amerika Bogare le Amerika Borwa bakeng sa go thuša ka modiro wa boboledi, lapa la rena le ile la kganyoga go arabela taletšong. Ka nako yeo bana ba rena ba be ba le nywageng ya go tloga go e 5 go ya go 13, gomme go be go se le o tee wa rena yo a bego a tseba le le lentšu le tee la Sepaniši. Ka go latela tlhahlo e neilwego, ke ile ka etela dinageng tše fapa-fapanego bakeng sa go lekola maemo a bophelo. Ka morago ge ke boile, re le lapa re ile ra naganišiša dikgetho tša rena ka thapelo gomme ra phetha ka go hudugela Nicaragua.

Go Hlankela Kua Nicaragua

Ka October 1970 re be re le legaeng la rena le lefsa, gomme ka dibeke tše tharo feela, ke ile ka abelwa karolwana e nyenyane lenaneong dibokeng tša phuthego. Ke ile ka katana go fihlela ke fetša karolo yeo ka Sepaniši sa-ka se se lekanyeditšwego kudu gomme ka phetha ka go laletša phuthego ka moka legaeng la rena bakeng sa cerveza ka Mokibelo ka 9:⁠30 a.m. Ke be ke nyaka gore servicio, lentšu leo le dirišwago bakeng sa tirelo ya tšhemo, eupša ge e le gabotse ke be ke laletša yo mongwe le yo mongwe bakeng sa bjala. Go ithuta leleme e be e le tlhohlo e le ka kgonthe!

Mathomong, ke ile ka ngwala thero ka seatleng sa-ka gomme ka e bušeletša tseleng ya-ka ya go ya ntlong. Ke be ke re: “Puku ye e sepedišana le thuto e sa lefelelwego ya legae ya Beibele.” Motho yo mongwe yo a amogetšego mpho o ile a bolela ka morago gore o ile a swanelwa ke go tla dibokeng tša rena e le gore a tlo kwešiša seo ke bego ke leka go mmotša sona. Monna yo o ile a ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ke mo go bonalago gabotse gakaakang gore Modimo ke yena yo a medišago dipeu tša therešo ka dipelong tše di ikokobeditšego, go fo etša ge moapostola Paulo a boletše!​—⁠1 Ba-Korinthe 3:⁠7.

Ka morago ga lebaka la mo e ka bago nywaga e mebedi re le motseng-mošate wa Managua, re ile ra kgopelwa gore re hudugele karolong ya ka borwa ya Nicaragua. Moo re ile ra šoma le phuthego kua Rivas le dihlopha tša ka thoko tša kgaufsi tša bao ba thabelago. Pedro Peña, Hlatse e botegago e godilego, o ile a mphelegetša ge re be re etela dihlopha tše. Se sengwe se be se le sehlakahlakeng sa dithaba-mollo kua Lake Nicaragua, moo go bego go e-⁠na le lapa le tee feela la Dihlatse tša Jehofa.

Gaešita le ge lapa le le be le e-⁠na le dilo tše sego nene tše di bonagalago, le ile la dira boiteko bjo bogolo go bontšha tebogo bakeng sa ketelo ya rena. Mantšiboa ao re fihlilego ka ona, re be re lokišeditšwe dijo. Re ile ra dula lebaka la beke, gomme ba bantši ba batho bao ba rategago moo bao ba ratago Beibele ba ile ba ngwathelana le rena dijo tša bona. Re ile ra thabišwa ke go ba le ba 101 bao ba bilego gona polelong ya phatlalatša ya Beibele ka Sontaga.

Ke nagana gore matla a Jehofa ao a thekgago a ile a bonagatšwa ge ka nako e nngwe re be re swanetše go etela sehlopha sa batho bao ba thabelago dithabeng kgaufsi le mollwane wa Costa Rica. Ka letšatši leo re bego re swanetše go sepela ka lona, Pedro o ile a tla go ntšea, eupša ke be ke le malaong ke swerwe ke malaria. Ke ile ka re: “Nka se kgone go ya, Pedro.” A beile seatla sa gagwe phatleng ya-ka, o ile a araba ka gore: “O na le phišo e phagamego, eupša o swanetše go tla! Banababo rena ba letile.” Ke moka o ile a rapela e nngwe ya dithapelo tše tšwago pelong kudu yeo nkilego ka e-⁠kwa.

Ka morago ga moo, ke ile ka re: “E-ya o ikhweletše fresco (seno sa matutu a dienywa). Ke tla ba ke itokišitše ka metsotso e lesome.” Malapa a mabedi a Dihlatse a be a dula tikologong yeo re bego re e etetše gomme a re hlokomela gabotse kudu. Letšatšing le le latelago re ile ra ya boboleding le bona, gaešita le ge ke be ke sa dutše ke fokola ka baka la go fiša. E be e le mo go matlafatšago gakaakang go bona batho ba ka godimo ga lekgolo ba le gona bakeng sa diboka tša rena tša Sontaga!

Go Huduga Gape

Ka 1975, ngwana wa rena wa bošupa e lego Vaughn o ile a belegwa. Ngwageng o latetšego, re ile ra swanelwa ke go boela Canada ka baka la mabaka a tša ditšhelete. Go tloga Nicaragua go be go se bonolo ka gobane re be re ile ra kwa e le ka kgonthe matla a thekgago a Jehofa nakong ya go dula ga rena moo. Nakong ya ge re tloga, ba ka godimo ga 500 tšhemong ya phuthego ya rena ba be ba e-⁠ba gona dibokeng.

Pejana, ge nna le morwedi wa rena Miriam re be re kgethelwa go ba babulamadibogo ba ba kgethegilego kua Nicaragua, Miriam o ile a mpotšiša gore: “Tate, ge e ba go ka direga gore o boele morago Canada, na o tla ntumelela gore ke šale mo?” Ke be ke se na le maikemišetšo a go tloga le ka mohla, ka gona ke ile ka re: “Ee, ke tla go dumelela!” Ka gona, ge re be re tloga, Miriam o ile a šala bakeng sa go tšwela pele bodireding bja gagwe bja nako e tletšego. Ka morago o ile a nyalana le Andrew Reed. Ka 1984 ba ile ba ya klaseng ya bo-77 ya Gilead, sekolo sa boromiwa sa Dihlatse tša Jehofa seo ka nako yeo se bego se le kua Brooklyn, New York. Mo nakong ye Miriam o hlankela le monna wa gagwe kua Dominican Republic, go phethagatša kganyogo ye e bjetšwego ka go yena ke baromiwa ba babotse kua Nicaragua.

Ka nako e swanago, mantšu a tate a rego, “ga re emiše gabonolo bjalo,” a be a sa dutše a tuka pelong ya-ka. Ka gona, ka 1981 ge re be re bolokile tšhelete e lekanego go ka boela Amerika Bogare, re ile ra huduga gape, lebakeng le ra hudugela Costa Rica. Ge re be re hlankela moo, re ile ra laleletšwa go thuša modirong wa go agwa ga meago ya bona e mefsa ya lekala. Lega go le bjalo, ka 1985, morwa wa rena Grant o ile a nyaka tlhokomelo ya tša kalafo, ka gona re ile ra boela Canada. Glen o ile a šala Costa Rica bakeng sa go šoma modirong wa go aga lekala, mola Annette le Charmaine ba be ba hlankela e le babulamadibogo ba kgethegilego. Rena bao re ilego ra tloga Costa Rica ga se ra ka ra lora gore re ka se sa hlwa re sa boela.

Go Lebeletšana le Tlalelo

Ka September 17, 1993, meso e be e phadima le go fiša. Nna le morwa wa rena yo mogolo Mark, re be re thiba mašoba tlhakeng. Re be re šoma gotee gomme re swere mehlamu ka ditaba tša moya, bjalo ka ge e be e le mokgwa wa rena. Ke ile ka lahlegelwa ke boitseparelo ka tsela e itšego gomme ka wa tlhakeng. Ge ke be ke phafoga, selo feela seo ke bego ke se bona e be e le mabone a phadimago le batho bao ba aperego diaparo tše ditšhweu. E be e le ka phapošing ya maemo a tšhoganyetšo ya sepetlele.

Ka baka la seo Beibele e se bolelago, karabelo ya-ka ya mathomo e bile: “Ga ke tšhelwe madi, ga ke tšhelwe madi!” (Ditiro 15:​28, 29) E be e le mo go beago pelo gakaakang go kwa Charmaine a re: “Go lokile tate. Re mo ka moka.” Ke ile ka tsebišwa ka morago gore dingaka di bone medical document ya-ka, gomme go dirišwa ga madi ga se ya ka ya ba kgang. Ke be ke robegile molala gomme ke golofetše ka mo go feletšego, ke sa kgone gaešita le go hema ka noši.

Ke dutše ke sa šuthe, ke be ke nyaka go thekgwa ke Jehofa kudu go feta le ge e le neng. Tshepedišo ya tša kalafo ya tracheotomy, yeo e ilego ya dirwa bakeng sa go tsenya phaephe ya go hema, e ile ya tswalela tsela ya moya ya go ya marakodung. Ke be ke sa kgone go bolela. Batho ba be ba swanetše go lebelela melomo ya-ka gore ba kwešiše seo ke bego ke leka go se bolela.

Ditshenyagalelo di ile tša hlatloga ka lebelo. Ka ge mosadi wa-ka le ba bantši ba bana ba rena ba be ba le tirelong ya nako e tletšego, ke ile ka ipotšiša ge e ba ba be ba tla swanelwa ke go tlogela tirelo ye bakeng sa go hlokomela boikarabelo bjo bja tša ditšhelete. Lega go le bjalo, Mark o ile a kgona go hwetša mošomo woo ka dikgwedi tše tharo feela o thušitšego go akaretša bogolo bja ditshenyagalelo tše. Ka baka leo, bohle ba ile ba kgona go dula tirelong ya nako e tletšego ka ntle le nna le mosadi wa-ka.

Dikarata tše makgolo tša ditumedišo le mangwalo go tšwa dinageng tše tshela tše di fapa-fapanego di be di apešitše maboto a phapoši ya-ka ya sepetlele. Jehofa o be a nthekga e le ka kgonthe. Phuthego le yona e ile ya thuša lapa la-ka ka go le nea dijo karolong ya dikgwedi tše hlano le seripa tša ge ke le ka lefelong la balwetši bao ba nyakago tlhokomelo e kgolo. Letšatši le lengwe le le lengwe, mogolo wa Mokriste o be a e-⁠hlwa le nna thapama ka moka, a mpalela go tšwa Beibeleng le dikgatišong tša Beibele gotee le go nkanegela diphihlelo tše di kgothatšago. Ditho tše pedi tša lapa di be di lokišeletša le nna bakeng sa seboka se sengwe le se sengwe sa phuthego, ka gona le ka mohla ga se ka ka ka lahlegelwa ke dijo tše bohlokwa tša moya.

Ge ke be ke sa le sepetlele, ke ile ka direlwa tokišetšo ya gore ke be gona lenaneong la letšatši le le kgethegilego la kopano. Bašomi ba sepetlele ba ile ba rulaganyetša gore mooki yo a nago le mangwalo le molokiši wa tša mohemo ba sepele le nna letšatši ka moka. Ke be ke thabile gakaakang go boela ke e-⁠ba le banabešo le dikgaetšedi ba Bakriste! Le ka mohla nka se ke ka lebala go bona ba makgolo ba lokologane ba letetše sebaka sa bona bakeng sa go ntumediša.

Go Kgomarela Boemo bja Moya

Mo e ka bago ngwaga ka morago ga kotsi, ke ile ka kgona go boela gae le lapa la-ka, gaešita le ge ke sa dutše ke nyaka tlhokomelo ya letšatši ka moka ya go okwa. Koloi e hlamilwego ka tsela e kgethegilego e dira gore ke kgone go ya dibokeng tšeo ke di fošago ka sewelo. Lega go le bjalo, ke swanetše go dumela gore go nyaka boikemišetšo go ya dibokeng. Ga e sa le go tloga ge ke tlile gae, ke ile ka kgona go ba gona dikopanong ka moka tša selete.

Mafelelong ka February 1997, ke ile ka boelwa ke bokgoni bja go bolela go fihla bokgoleng bjo bo lekanyeditšwego. Ba bangwe ba baoki ba-ka ba theetša ka tebogo ge ke dutše ke abelana le bona kholofelo ya-ka e theilwego Beibeleng. Mooki yo mongwe o ile a mpalela puku ka moka ya Dihlatse tša Jehofa​—⁠Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo gotee le dikgatišo tše dingwe tša Watch Tower. Ke ngwalelana le batho ka go diriša thupa e le gore ke diriše computer. Gaešita le ge go tlanya ka tsela ye go lapiša kudu, ke mo go putsago go kgona go fela ke tšea karolo bodireding.

Ke tlaišwa kudu ke go opelwa ke mogala-tšhika. Eupša go bonagala eka ge ke abelana le ba bangwe ditherešo tša Beibele goba ke theeditše ge ke di balelwa, ke kwa ke imologa ka tsela e itšego. Ka nako e nngwe ke nea bohlatse setarateng le mosadi wa-ka yo a nthekgago kudu, yo a ntlhathollelago ge ke nyaka thušo. Ke kgonne go hlankela ke le mmulamadibogo wa go thuša ka makga a mantši. Go hlankela ke le mogolo wa Mokriste go nnea maikwelo a lethabo, kudu-kudu ge banabešo ba e-⁠tla go nna ge ke le dibokeng goba ba nketela ka legaeng la-ka gomme ke kgona go ba thuša le go ba kgothatša.

Ke swanetše go dumela gore go bonolo go nyama. Ka gona, neng le neng ge ke ikwa ke nyamile, kapejana ke rapelela gore ke be le lethabo. Bošego le mosegare ke rapelela gore Jehofa a tšwele pele go nthekga. Lengwalo goba ketelo tša motho yo mongwe ka mehla di a nthabiša. Go bala makasine wa Morokami goba wa Phafoga! le gona go tlatša monagano wa-ka ka dikgopolo tše di agago. Baoki ba fapa-fapanego ka dinako tše dingwe ba mpalela dimakasine tše. Ga e sa le go tloga ge ke gobala, ke ile ka theetša go balwa ga Beibele ka moka dikhaseteng ka makga a šupago. Tše di gare ga ditsela tše di fapa-fapanego tšeo Jehofa a nthekgilego ka tšona.​—Psalme 41:3.

Go fetoga ga maemo a-ka go nneile nako e ntši ya go naganišiša kamoo Mohlahli wa rena yo Mogolo, Jehofa a re rutago ka gona bakeng sa bophelo. O re nea tsebo e nepagetšego mabapi le thato ya gagwe le morero wa gagwe, bodiredi bjo bo nago le morero, keletšo mabapi le sephiri sa lethabo la lapa le temogo ya go tseba seo se ka dirwago tlalelong. Jehofa o ntšhegofaditše ka mosadi yo a botegago le yo a kgahlišago. Bana ba-ka le bona ba ile ba ema ka lehlakoreng la-ka ka go botega ka go se kwanantšhe, gomme go a nthabiša gore ka moka ba ile ba tšea karolo bodireding bja nako e tletšego. Ge e le gabotse, ka March 11, 2000, morwa wa rena Mark le mosadi wa gagwe Allyson ba ile ba aloga klaseng ya bo-108 ya Sekolo sa Gilead gomme ba abelwa Nicaragua. Nna le mosadi wa-ka re ile ra kgona go ba gona ge ba aloga. Nka bolela ka potego gore tlalelo e fetošitše bophelo bja-ka eupša e sego pelo ya-ka.​—⁠Psalme 127:​3, 4.

Ke leboga Jehofa bakeng sa bohlale bjo a bo neilego bakeng sa go dira gore ke kgone go fetišetša go lapa la-ka bohwa bja moya bjo ke bo amogetšego. Ke matlafatšwa le go kgothatšwa ke go bona bana ba-ka ba hlankela Mmopi wa bona ka boemo bja kgopolo bjo bo swanago le bja tate, yo a itšego, “Ga re emiše gabonolo bjalo. Jehofa o re laetše go dira boboledi.” Ka kgonthe Jehofa o thekgile nna le lapa la-ka matšatšing a rena ka moka.

[Seswantšho go letlakala 24]

Ke e-na le tate, bo-mogolo’a-ke le kgaetšedi ya-ka, kgaufsi le koloi ya rena ya kharabane, yeo e bego e dirišwa nakong ya go bula madibogo. Ke ka lehlakoreng le letona

[Seswantšho go letlakala 26]

Ke e-na le mosadi wa-ka, Myrna

[Seswantšho go letlakala 26]

Seswantšho sa morago bjale sa lapa la rena

[Seswantšho go letlakala 27]

Ke sa dutše ke nea bohlatse ka mangwalo