Kamoo o ka Hwetšago Lethabo la Kgonthe ka Gona

MOETAPELE wa bodumedi wa mo-Buddha, Dalai Lama o itše: “Ke dumela gore morero wa bophelo bja rena ke go tsoma lethabo.” Ke moka o ile a hlalosa gore o be a dumela gore lethabo le ka hwetšwa ka tlhahlo goba ka go laya monagano le pelo. O itše: “Monagano ke sedirišwa sa motheo seo re se nyakago bakeng sa go fihlelela lethabo le le feletšego.” O nagana gore go dumela Modimo ga go bohlokwa. *

Ka mo go fapanego, ela hloko Jesu yo a bego a e-⁠na le tumelo e tiilego go Modimo le yoo dithuto tša gagwe di ilego tša kgoma batho ba dimilione tše makgolo go theoša le nywaga-kgolo. Jesu o be a e-⁠na le kgahlego ka go thaba ga batho. O ile a thoma Thuto ya gagwe e tsebegago kudu ya Thabeng ka go bolela mabapi le lethabo ka makga a senyane​—⁠ditlhaloso tše senyane tšeo di thomago ka gore: “Ba lehlôxônôlô ké [“Go thabile ba,” NW] . . . ” (Mateo 5:​1-12) Thutong yona yeo, o rutile batheetši ba gagwe go hlahloba, go sekiša le go laya menagano ya bona le dipelo tša bona​—⁠ba bea legatong la dikgopolo tša bošoro, tša boitshwaro bjo bo gobogilego le tša boithati, dikgopolo tša khutšo, tše di hlwekilego le tša lerato. (Mateo 5:​21, 22, 27, 28; 6:​19-21) Bjalo ka ge yo mongwe wa barutiwa ba gagwe a ile a kgothatša ka morago, re swanetše ‘go tšwela pele re nagana’ dilo tšeo e lego ‘therešo, tše di naganwago ka go tia, toko, go seka, go ratega, tšeo go bolelwago gabotse ka tšona, bokwala le tše di tumišegago.’​—⁠Ba-Filipi 4:⁠8, NW.

Jesu o be a tseba gore lethabo la kgonthe le akaretša ditswalano le ba bangwe. Rena batho re na le bogwera ka tlhago, ka gona re ka se ke ra thaba e le ka kgonthe ge e ba re ikarola goba ge e ba re dula re e-⁠lwa le bao ba re dikologilego. Re ka thaba ge feela re ikwa re ratwa le ge e ba re rata ba bangwe. Jesu o rutile gore motheo wa lerato le bjalo ke tswalano ya rena le Modimo. Dithuto tša Jesu kudu-kudu mo di fapana le tša Dalai Lama, ka gobane Jesu o rutile gore batho ba ka se ke ba thaba e le ka kgonthe ge e ba ba ipuša ka ntle le Modimo. Ke ka baka la’ng go le bjalo?​—⁠Mateo 4:⁠4; 22:​37-⁠39.

Nagana ka Dinyakwa tša Gago tša Moya

Le lengwe la lethabo le ke le: “Go thabile ba ba lemogago dinyakwa tša bona tša moya.” (Mateo 5:⁠3, NW) Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela se? Ka gobane, ka go se swane le diphoofolo, re na le dinyakwa tša moya. Ka ge re bopilwe ka seswantšho sa Modimo, re ka kgona go hlagolela go fihla bokgoleng bjo itšego dika tša Modimo tše bjalo ka lerato, toka, kgaugelo le bohlale. (Genesi 1:​27; Mika 6:⁠8; 1 Johane 4:⁠8) Dinyakwa tša rena tša moya di akaretša go nyakega ga go ba le morero maphelong a rena.

Re ka kgotsofatša bjang dinyakwa tše bjalo tša moya? E sego ka go naganišiša mo go phagametšego matla a tlhago goba go fo itlhahloba. Go e na le moo, Jesu o itše: “Motho xa a phele ka boxôbê fêla; ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.” (Mateo 4:⁠4) Ela hloko gore Jesu o itše  Modimo ke mothopo wa “mantšu ohle” a lego bohlokwa bophelong bja rena. Dipotšišo tše dingwe ke Modimo a nnoši a ka re thušago go di araba. Go lemoga seo ke mo go lego nakong kudu-kudu lehono, ka ge go e-⁠na le boati bja dikgopolo-kakanywa mabapi le morero wa bophelo le tsela e išago lethabong. Mabenkele a dipuku a beetše ka thoko dikarolo tše feletšego bakeng sa dipuku tšeo di holofetšago babadi boemo bjo bobotse bja tša maphelo, lehumo le lethabo. Go hlomilwe mananeo a Internet ao ka go lebanya a ahla-ahlago taba ya lethabo.

Lega go le bjalo, monagano wa motho dikarolong tše gantši ke wo o nago le diphošo. O na le tshekamelo ya go lebiša tlhokomelo dikganyogong tša boithati goba mothong ka boyena. O theilwe tsebong le phihlelong tše di lekanyeditšwego, gomme gantši o theilwe metheong ya maaka. Ka mohlala, tshekamelo e golago gare ga bangwadi ba dipuku tšeo go ka ikhweletšwago thušo go tšona ke ya go thea dikgopolo tša bona thutong ya “kgopolo ya go hlagelela ga dilo,” yeo e šišinyago gore maikwelo a batho a theilwe go seo go thwego ke bagologolo ba rena ba diphoofolo. Therešo ke gore, maiteko le ge e le afe a go hwetša lethabo leo le theilwego kgopolong-kakanywa yeo e hlokomologago tema yeo e kgathwago ke Mmopi wa rena e ka se be a kwagalago gomme mafelelong a tla lebiša manyaming. Moporofeta wa bogologolo o itše: “Bahlale ba lewa ke hlong . . . Ké ka xobane ba lahlile Lentšu la Morêna. Byale bohlale bya bôná ké bya eng?”​—⁠Jeremia 8:⁠9.

Jehofa Modimo o tseba kamoo re bopilwego ka gona le seo se ka re thabišago e le ka kgonthe. O tseba lebaka leo ka lona a beilego motho lefaseng le seo bokamoso bo se huperego, gomme o abelana tsebišo yeo le rena ka Beibeleng. Seo a se utollago ka pukung yeo e buduletšwego se dira gore batho bao ba sekametšego go lokeng ba arabele gomme se hlohleletša lethabo. (Luka 10:​21; Johane 8:​32) Go bile bjalo ka barutiwa ba Jesu ba babedi. Ba be ba nyamile ka morago ga lehu la gagwe. Eupša ka morago ga go ikwela ka noši Jesu yo a tsošitšwego a bolela mabapi le karolo ya gagwe morerong wa Modimo bakeng sa phologo ya batho, ba itše: “Dipelo tša rena a xa tša ka tša fsa ka mo xo rena mola a bolêla le rena tseleng, xe a re hlathollêla mangwalô?”​—⁠Luka 24:⁠32.

Lethabo le bjalo le a oketšega ge re dumelela therešo ya Beibele e hlahla bophelo bja rena. Tabeng ye, lethabo le ka swantšhwa le molalatladi. O tšwelela ge maemo a swanela, eupša e ba o phadimago kudu​—⁠gaešita le go ba melalatladi e mebedi​—⁠ge maemo a dumela ka mo go feletšego. Anke ga bjale re lebeleleng mehlala e mmalwa ya mabapi le kamoo go dirišwa ga dithuto tša Beibele go ka godišago lethabo ka gona.

Boloka Bophelo bja Gago bo le Bonolo

Sa mathomo, lebelela keletšo ya Jesu tabeng ya lehumo. Ka morago ga go eletša malebana le go dira go phegelela mahumo selo se segolo bophelong, o ile a bolela polelwana e sa tlwaelegago. O itše: “Xe leihlô la xaxo le lokile, mmele wa xaxo ka moka o tlo étša.” (Mateo 6:​19-22) Ge e le gabotse, o itše ge e ba re fišegela go hwetša lehumo, matla, goba le ge e le efe ya dipakane tše dingwe tšeo  batho ba ipeelago tšona, re tla lahlegelwa ke dilo tše bohlokwa kudu. Go etša ge Jesu a kile a bolela nakong e nngwe, “bophelô bya motho xa bo tšwe lehumong le xo tše a di ruilexo.” (Luka 12:​15) Ge e ba re etiša pele dilo tšeo di lego bohlokwa e le ka kgonthe, tše bjalo ka tswalano ya rena le Modimo, dilo tše di kgomago lapa le ditaba tše dingwe tše bjalo ka tšeo, gona “leihlô” la rena le tla ‘loka,’ la se širege.

Ela hloko gore Jesu o be a sa bolelele boitlami goba boikgafo bjo bo feteletšego. Go feta moo, Jesu ka noši e be e se moitlami. (Mateo 11:​19; Johane 2:​1-11) Go e na le moo, o rutile gore bao ba lebelelago bophelo e le feela sebaka sa go kgoboketša lehumo ba lahlegelwa kudu bophelong.

Ngaka ya tša monagano kua San Francisco, U.S.A., ge e bolela ka ba bangwe bao ba ilego ba huma kudu pejana bophelong, e itše go bona tšhelete ke “modu wa kgateletšego le kgakanego.” E okeditše ka gore batho ba ba “reka nywako e mebedi goba e meraro, koloi le go diriša tšhelete ba reka dilwana-lwana. Gomme ge seo se sa ba kgotsofatše [ke gore, ge se sa ba thabiše], ba a gateletšega, ba ikwa ba se na mohola le go se kgodišege ka seo ba ka se dirago ka maphelo a bona.” Ka mo go fapanego, bao ba theetšago keletšo ya Jesu ya go phela maphelo a bonolo ge go tliwa dilong tše di bonagalago le go tlogelela dilo tša moya sekgoba ke bao ba nago le sebaka se segolo sa go ka hwetša lethabo la kgonthe.

Tom, moagi yo a dulago Hawaii, o ile a ithapela go thuša go aga mafelo a borapedi kua dihlakahlakeng tša Pacific moo batho ba nago le mo gonyenyane dilong tše di bonagalago. Tom o ile a lemoga selo se sengwe ka batho ba ba ikokobeditšego. O itše: “Banabešo le dikgaetšedi ba moya ba Bakriste dihlakahlakeng tše ba be ba thabile e le ka kgonthe. Ba nthušitše gore ke bone gabotse-botse gore tšhelete le dithoto ga se sephiri sa go hwetša lethabo.” O ile a ba a hlokomela le baithapi bao ba bego ba šoma le yena dihlakahlakeng gomme a lemoga kamoo ba bego ba kgotsofetše ka gona. Tom o itše: “Ba ka be ba ile ba dira tšhelete e ntši. Eupša ba kgethile go etiša dilo tša moya pele le go boloka mokgwa wa bophelo o bonolo.” A tutueditšwe ke mehlala ye, Tom o ile a nolofatša bophelo bja gagwe e le gore a kgone go dirišetša nako e oketšegilego lapeng la gagwe le dikgahlegong tša moya​—⁠mogato wo a sa kago a itsholela wona.

Lethabo le Boitlhompho

Selo sa bohlokwa se se lebišago lethabong ke maikwelo a go ba le seriti ga motho ka noši goba a boitlhompho. Ka baka la go se phethagale ga motho le mafokodi a bakwago ke seo, ba bangwe ba na le pono e fošagetšego ka bona ka noši, gomme bakeng sa ba bantši, maikwelo a bjalo a thoma bjaneng. Go ka ba thata go fenya maikwelo a metšego ka medu, eupša go ka kgonega. Tharollo e letše go dirišeng Lentšu la Modimo.

Beibele e hlalosa kamoo Mmopi a ikwago ka gona ka rena. Na pono ya gagwe ga e bohlokwa kudu go feta ya motho le ge e le ofe​—⁠gaešita le ya rena? E le mothofatšo wa lerato, Modimo o re lebelela ka ntle le kgethollo goba lehloyo. O bona seo re lego sona, gotee le seo re ka bago sona. (1 Samuele 16:⁠7; 1 Johane 4:⁠8) Ge e le gabotse, o lebelela bao ba nyakago go mo thabiša e le ba bohlokwa, ee, e le matsaka, go sa šetšwe go se phethagale ga bona.​—⁠Daniele 9:​23; Hagai 2:⁠7.

Ke therešo gore Modimo ga a iphoufaletše mafokodi a rena le dibe le ge e le dife tšeo re di dirago. O letetše gore re leke ka thata go dira seo se lokilego, gomme o a re thekga ge re dira bjalo. (Luka 13:​24) Le gona, Beibele e re: “Morêna ó šôkêlwa ba ba mmoifaxo byalo ka tata xo bana xe a xauxêla bana b’axwe.” Gape e re: “Xe Wene Morêna Ò latiša molato,  xôna xo ka êma mang? Xobane tebalêlô e xo Wêna, xore O tlê O boifyê.”​—⁠Psalme 103:​13; 130:​3, 4.

Ka gona ithute go ipona go ya kamoo Modimo a go bonago ka gona. Ka go tseba gore o lebelela bao ba mo ratago e le bao ba rategago le gore o a ba bota​—⁠gaešita le ge ba ka ba ba itebelela ba se na mohola​—⁠go ka dira mo gontši go oketša lethabo la motho.​—⁠1 Johane 3:​19, 20.

Kholofelo​—⁠E Bohlokwa Bakeng sa Lethabo

Taba e godišwago morago bjale e bitšwago go ba le kgopolo e nepagetšego e bolela gore go holofela dilo tše dibotse, moo go hlagolelwago ka kgopolo e nepagetšego le ka go lebiša tlhokomelo dilong tšeo motho a lego matla go tšona, go ka lebiša lethabong. Ke ba sego kae ba ka ganago gore pono ya go holofela tše botse ka bophelo le ka bokamoso e tlaleletša lethabong la rena. Lega go le bjalo, go holofela mo go bjalo go swanetše go thewa therešong, e sego tabeng ya go iphora ka lefeela. Le gona, ga go na tekanyo le ge e ka be efe ya go holofela tše botse goba kgopolo e nepagetšego yeo e ka fedišago ntwa, tlala, bolwetši, tšhilafatšo, botšofadi goba lehu​—⁠dilo tšeo di amogago ba bantši lethabo la bona. Lega go le bjalo, go holofela tše botse go na le sebaka sa gona.

Ka mo go kgahlišago, Beibele ga e diriše polelwana go holofela tše botse; e diriša lentšu le matla kudu​—⁠kholofelo. Vine’s Complete Expository Dictionary e hlalosa “kholofelo” ka tsela e dirišitšwego ka Beibeleng e le “tebelelo e kgahlišago le e kgodišago, . . . kholofelo ya lethabo ya se sebotse.” Ka tsela yeo e dirišwago ka Beibeleng, kholofelo ke selo se se fetago pono ya go lebelela tše botse ka boemo. Gape e šupa go selo seo kholofelo ya motho e theilwego go sona. (Ba-Efeso 4:⁠4; 1 Petro 1:⁠3) Ka mohlala, kholofelo ya Bokriste ke gore dilo ka moka tše di sa kgahlišego tšeo go boletšwego ka tšona serapeng se se fetilego kgaufsinyane di tla fedišwa. (Psalme 37:​9-11, 29) Eupša e akaretša mo gontši.

Bakriste ba lebeletše pele nakong ya ge batho ba botegago ba tla fihlelela bophelo bjo bo phethagetšego lefaseng la paradeise. (Luka 23:​42, 43) Go okeletša kholofelong yeo, Kutollo 21:​3, 4 e re: “Šoo ngwakô wa Modimo mo xare xa batho; ó tlo axa le bôná, ya ba sethšaba sa xaxwe. . . . ’Me Yêna Modimo ó tlo phomola mexôkxô ka moka mahlong a bôná; le lehu le ka se hlwê le e-⁠ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-⁠ba xôna; xobane tša pele di fetile.”

Yo mongwe le yo mongwe yo a letetšego go ba le bokamoso bjo bjalo o na le mabaka ohle a go thaba, gaešita le ge maemo ao a lego go ona mo nakong ye e se a kgahlišago le gatee. (Jakobo 1:​12) Ka gona ke ka baka la’ng o sa nyakišiše Beibeleng gomme wa hwetša lebaka leo ka lona o ka e dumelago. Matlafatša kholofelo ya gago ka go fetša nako letšatši le lengwe le le lengwe o bala Beibele. Go dira bjalo go tla go matlafatša moyeng, gwa go thuša go phema dilo tšeo di amogago batho lethabo le go aga maikwelo a gago a kgotsofalo. Ee, sephiri se sengwe sa lethabo la kgonthe ke go dira thato ya Modimo. (Mmoledi 12:​13) Bophelo bjo bo agilwego go kweng ditaelo tša Beibele ke bophelo bja lethabo, ka gobane Jesu o itše: “Wa lehlôxônôlô ké eo [“go thabile yo,” NW] a kwaxo Lentšu la Modimo ’me a le lôtôla.”​—⁠Luka 11:⁠28.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 5]

Lethabo le ka se ke la hwetšwa ka go kgoboketšwa ga mahumo, go ikarola goba go bota tsebo ya motho e lekanyeditšwego

[Seswantšho go letlakala 6]

Bophelo bjo bo theilwego go kweng Lentšu la Modimo ke bophelo bja lethabo

[Seswantšho go letlakala 7]

Kholofelo ya Bokriste e dira motho gore a thabe