Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ka Thaba e le ka Kgonthe?

Na o ka Thaba e le ka Kgonthe?

Na o ka Thaba e le ka Kgonthe?

GEORGE o be a dumediša motho yo mongwe le yo mongwe ka go myemyela. Bophelo go yena e be e le mpho e bohlokwa yeo e swanetšego gore e thabelwe. Lethabo la gagwe le kholofelo e be e le dika tše di mo hlaolago​—⁠go bile bjalo le go feta gaešita le ge a be a thoma go tlaišwa ke mahlaba a botšofadi. Go fihlela letšatšing le a hwilego ka lona, George o be a tsebja e le motho wa lethabo. Na o thabile go swana le George? Na o lebelela letšatši le lengwe le le lengwe le lefsa bjalo ka mpho e swanetšego go thabelwa? Goba na tebelelo ya letšatši le lefsa e go dira gore o se ke wa thaba goba gaešita le gona go boifa? Na go na le selo se se go amogago lethabo?

Lethabo le hlalositšwe e le boemo bja go phela gabotse bjo bo swarelelago go fihla tekanyong e itšego. Le bontšhwa ka maikwelo a tlogago go kgotsofalo go ya go lethabo le le tseneletšego le le le sa kgaotšego le go bontšhwa ka kganyogo ya tlhago ya go kganyoga gore boemo bjo bo tšwele pele. Na lethabo le bjalo le gona e le ka kgonthe?

Lehono, lekoko la batho le godiša pono ya gore batho e be e tla ba ba thabilego ge feela e be e ka ba ba humilego ka mo go lekanego. Ba dimilione ba sepedišana le mosepelo wa leema-ema maitekong a bona a go leka go huma ka lebelo. Ka go dira bjalo, ba bantši ba gafa ditswalano tša motho ka noši le dilo tše dingwe tša bohlokwa bophelong. Go swana le mohlwa ge o le seolong, ba dula ba le lebelong, gomme ga ba na nako ya go nagana ka seo ba se dirago goba nako ya o mongwe. Pego e lego ka go Los Angeles Times e re, ka mo go kwešišegago, “palo ya batho bao ba hlahlobjago ba hwetšwago ba gateletšegile e tšwela pele go oketšega, gomme nywaga ya go thoma [ga kgateletšego] e tšwela pele e theoga. . . . Diokobatši tša go thibela kgateletšego ke tšeo di rekwago kudu.” Ba dimilione ba diriša diokobatši tšeo e sego tša molao gampe goba ba leka go itebatša mathata a bona ka bjala. Ba bangwe ba tšwela pele ba fetša tšhelete ba reka ba sa fetše ge ba ikwa ba gateletšegile. Nyakišišong e nngwe, kuranta ya Brithania ya The Guardian e re, “basadi ba lebelelwa e le ba sekametšego kudu go nweleleng mokgweng wa go ikalafa ka go ya mabenkeleng. Ba feta banna ka makga a mararo ka go reka mabenkeleng ge ba gateletšegile.”

Lega go le bjalo, lethabo la kgonthe ga le hwetšwe lebenkeleng, dinong tše di tagago, diphilising, tšhwaaneng goba akhaontong ya panka. Lethabo ga le rekwe; le hwetšwa ka ntle le tefo. Re ka hwetša kae mpho yeo e bohlokwa? Re tla ahla-ahla seo sehlogong se se latelago.