Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Go Šego Motho yo a Hwetšago Bohlale’

‘Go Šego Motho yo a Hwetšago Bohlale’

‘Go Šego Motho yo a Hwetšago Bohlale’

E BE e le sereti, mothadi wa dipolane le kgoši. Ka tšhelete ya ditseno ya ngwaga le ngwaga ya diranta tša ka godimo ga dimilione tše dikete tše 1,5, o be a humile go feta kgoši le ge e le efe lefaseng. Monna yo gape o be a tumile ka bohlale bja gagwe. Mohumagadi yo a bego a etile o ile a makala kudu mo a ilego a ba a re: “Ši-di, tše ba mpoditšexo tšôna ké seripa fêla. Bohlale bya xaxo le botse bya xaxo di fetiša tumô ye ke e kwilexo.” (1 Dikxoši 10:​4-⁠9) Bjoo e be e le boemo bja Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo.

Salomo o be a e-⁠na le bobedi mahumo le bohlale. Le gona seo se ile sa dira gore a swanelege ka mo go kgethegilego go dira phetho ya gore ke sefe go tše pedi tše seo se lego sa bohlokwa kudu. O ngwadile gore: “Go šego motho e a hwetšago bohlale, a bonago temogo. Gobane theko ya bohlale e fetiša theko ya disilifera, gomme tše bo di ntšhetšago motho di fetiša digauta tše epolwago. Bo fetiša diphetha ka bohlokwa; gomme tšohle tše di kganyogegago ga di lekane nabjo.”​—⁠Diema 3:​13-15, PK.

Lega go le bjalo, ke kae moo bohlale bo ka hwetšwago gona? Ke ka baka la’ng e le bja bohlokwa kudu go feta mahumo? Dibopego tša bjona tše di gogelago ke dife? Kgaolo ya seswai ya puku ya Beibele ya Diema, yeo e ngwadilwego ke Salomo, e araba dipotšišo tše ka tsela e kgahlišago. Moo bohlale bo mothofaditšwe, bjalo ka ge eka bo kgona go bolela le go dira. Le gona bohlale ka bobjona bo utolla go gogela ga bjona gotee le bohlokwa bja bona.

‘Bo a Goeletša’

Kgaolo 8 ya Diema e thoma ka potšišo yeo e sa nyakego karabo e rego: “Kwaa! A xa se bohlale bo bitšaxo?​—⁠A xa se thlaloxanyô e xoêlêlaxo?” * Ee, bohlale le temogo di tšwela pele di goeletša, eupša e le ka mo go fapanego kudu le mosadi yo a gobogilego yo a laletšego lefelong la lefsifsi gomme a hebe-hebetša mantšu a goketšago ditsebeng tša mofsa yo a sepelago a nnoši le yo a se nago phihlelo. (Diema 7:​12) “Bo eme ’ntsweng la xo okama mmila, maxahlanô a ditsela. Bo eme kxorong, le dikxôrwaneng tša motse, bo xoeletša.” (Diema 8:​1-⁠3) Lentšu le matla le le se nago poifo la bohlale le kwewa ka go hlaboša le ka mo go kwagalago mafelong a batho bohle​—⁠dikgorong, magahlanong a ditsela le dikgorong tša motse. Batho ba kgona go kwa lentšu leo gabonolo gomme ba a arabela.

Ke mang yo a ka ganago gore bohlale bja Modimo bjo go ngwadilwego ka bjona ka Lentšung le le buduletšwego la Modimo, Beibele, bo ka hwetšwa ke mo e ka bago motho le ge e le ofe lefaseng yo a kganyogago go bo hwetša? The World Book Encyclopedia e re: “Beibele ke puku yeo e balwago kudu historing.” E oketša ka gore: “Go abilwe dikopi tše dintši kudu tša Beibele go feta tša puku le ge e le efe e nngwe. Gape Beibele e fetoletšwe ka makga a mantši, le ka maleme a mantši kudu go feta puku le ge e le efe e nngwe.” Ka ge Beibele e feletšego goba dikarolwana tša yona di hwetšagala ka maleme a fetago 2 100 le mebolelo, palo ya ka godimo ga 90 lekgolong ya lapa la motho e hwetša bonyenyane karolo ya Lentšu la Modimo ka leleme la yona.

Dihlatse tša Jehofa di tsebatša molaetša wa Beibele phatlalatša kae le kae. Dinageng tše 235, di bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo ka mafolofolo le go ruta batho ditherešo tšeo di hwetšwago Lentšung la Modimo. Dimakasine tša tšona tšeo di theilwego Beibeleng tša Morokami, wo o gatišwago ka maleme a 140, le Phafoga!, yeo e gatišwago ka maleme a 83, di abja ka dikopi tše fetago dimilione tše 20 e nngwe le e nngwe ya tšona. Ruri bohlale bo tšwela pele bo goeletša mafelong a phatlalatša!

“Lentšu ke Hlabošetša Bana ba Batho”

Bohlale bjo bo mothofaditšwego bo thoma go bolela, bo re: “Hee Banna! Nna ke bitša lena; lentšu ke hlabošetša bana ba batho. Hee lena mašilo! Ithuteng bohlale; lena ditlatla! Le ithutê thlaloxanyô.”​—⁠Diema 8:​4, 5.

Kgoeletšo ya bohlale ke e aparetšago gohle. E katološetša taletšo bathong ka moka. Gaešita le bao ba se nago phihlelo ba laleletšwa go hwetša bohlale gomme ba mašilo go hwetša kwešišo. Ka kgonthe, Dihlatse tša Jehofa di dumela gore Beibele ke puku ya batho ka moka gomme ka go se hlaole di katanela go kgothaletša motho yo mongwe le yo mongwe yo di kopanago le yena go hlola ka go yona gore a hwetše mantšu a bohlale ao e a rwelego.

“Xanong Xa-ka xo tšwa Maanô a Therešô”

Ge bo katološa boipiletšo bja bona, bohlale bo tšwela pele bo re: “Kwang, ke bolêla taba-taba; ke ahlama ka tša xo loka. Xanong xa-ka xo tšwa maanô a therešô. Melomo ya-ka e hlaswa bokxôpô. Polêlô tša-ka tšohle ké tša tokô; xo tšôna xa xo bomenetša le xo fora.” Ee, dithuto tša bohlale ke tše dibotse kudu e bile di letlile, ke tša therešo le toko. Go tšona ga go selo sa bofora goba se kgopamego. “Wa thlaloxanyô ó tlo hwetša di rereša tšohle; mohlalefi ó re di lokile.”​—⁠Diema 8:​6-⁠9.

Ka mo go swanetšego, bohlale bo kgothatša ka gore: “Amogelang tsholo ya-ka go fetiša disilifera, le tsebo go fetiša digauta tše di tagilego.” Kgopelo ye ke e kwalago, “gobane bohlale ke bjo bo fetišago dipheta ka botse; gomme tše di rategago ka moka di ka se ke tša lekanywa nabyo.” (Diema 8:​10, 11, PK) Eupša ka baka la’ng? Ke eng seo se dirago gore bohlale e be bja bohlokwa kudu go feta mahumo?

‘Dienywa Tša-ka di Botse go Phala Gauta’

Dimpho tšeo bohlale bo di tšhollelago motheetši wa bjona ke tša bohlokwa kudu go feta gauta, silifera le dipheta. Ge bo bolela seo dimpho tše e lego sona, bohlale bo re: “Nna, bohlale, ke agišane le thlaologanyo, ke bone tsebo ya pelo-keledi ka moka. Poifo ya Jehofa ke go hloya bobe, ke hloile le boikgantšho le boikgogomošo, le ditsela tše mpe, le molomo o bolelago tše di kgopamilego.”​—⁠Diema 8:​12, 13PK.

Bohlale bo nea tlhaologanyo le matla a go nagana go yo a nago le bjona. Motho yo a nago le bohlale bjo bo tšwago go Modimo e bile o boifa Modimo, ka ge ‘go boifa Jehofa e le mathomo a bohlale.’ (Diema 9:​10, PK) Ka baka leo, o hloya seo Jehofa a se hloyago. Boikgantšho, boikgogomošo, boitshwaro bjo bo gobogilego le polelo e kgopamego ga di hwetšwe go yena. Go hloya ga gagwe seo e lego se sebe go mo šireletša go dirišeng matla ka mokgwa wa boithati. Ke gabohlokwa gakaakang gore bao ba lego maemong a boikarabelo ka phuthegong ya Bokriste, gaešita le dihlogo tša malapa, ba tsome bohlale!

Bohlale bo tšwela pele ka gore: “Keletšô le thutô ya maanô di na le nna; ke na le thlaloxanyô le boxale. Dikxoši di buša ka nna; ’me baxolo, melaô ya xo loka ba e bea ka nna. Balaodi ba laola ka nna, le babuši le bohle baahlodi ba lefase.” (Diema 8:​14-16) Dienywa tša bohlale di akaretša temogo, kwešišo le matla​—⁠dibopego tšeo babuši, bahlankedi ba phagamego le ba tumilego ba di nyakago kudu. Bohlale ke bja bohlokwa go bao ba lego maemong a taolo le bao ba eletšago ba bangwe.

Bohlale bja kgonthe bo hwetšagala gabonolo bakeng sa bohle, eupša ga se bohle bao ba bo hwetšago. Ba bangwe ba a bo gana goba ba a bo phema, gaešita le ge bo le kgaufsi kudu le bona. Bohlale bo re: “Ke rata ba nthataxo, wa xo mphafoxêla ó tlo nkhwetša.” (Diema 8:​17) Bohlale bo hwetšwa ke feela bao ba bo tsomago go tšwa pelong.

Ditsela tša bohlale ke tša go loka e bile ke tša toko. Bo putsa bao ba bo tsomago. Bohlale bo re: “Mahumô le kxodišô di xo nna, le leruô-ruô, le xo loka. Seenywa sa-ka ké se boló, se phala thsipi e khwibidu, thsipi ya bohlôkwa; ke ruiša motho se fetaxo thsipi-thsêhla-thsekexi. Ke tla ka mmila wa tokô; xa ke aroxe tsela ya molaô; xore ke neê banthati leruô la ruri, ke ba tlaletšê nywakô ya matlôtlô.”​—⁠Diema 8:​18-⁠21.

Gotee le dika tše bjalo tše kgahlišago le dika tše bjalo ka bohlale, bokgoni bja go nagana, boikokobetšo, temogo, bohlale bjo bo šomago le kwešišo, dimpho tša bohlale di akaretša mahumo le kgodišo. Motho yo bohlale a ka hwetša lehumo ka mokgwa o lokilego, gomme o tla atlega moyeng. (3 Johane 2) Bohlale gape bo tlišetša motho kgodišo. Go feta moo, o hwetša kgotsofalo go seo a se hwetšago, gomme o ba le khutšo ya monagano le letswalo le le hlwekilego go Modimo. Ee, go thabile motho yo a hweditšego bohlale. Ka kgonthe dienywa tša bohlale di phala gauta e sekišitšwego le silifera e botse kudu.

Keletšo ye ke yeo e lego nakong gakaakang go rena, ka ge re phela lefaseng leo le ratago dilo tše di bonagalago moo go gatelelwago go hwetša lehumo ka tsela le ge e le efe le ka tahlegelo le ge e le efe! Eka ke ge le ka mohla re ka se ke ra lahlegelwa ke pono ya kamoo bohlale bo lego bohlokwa ka gona goba ra retologela mokgweng o sa lokago e le gore re hwetše lehumo. Anke le ka mohla re se ke ra hlokomologa ditokišetšo tšeo di neago bohlale​—⁠diboka tša rena tša Bokriste le go ithuta ga rena ka noši Beibele dikgatišo tšeo di newago ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale”​—⁠e le bakeng sa go hwetša mahumo.​—⁠Mateo 24:​45-⁠47.

“Ke xe ke Šetše kè Beilwe Kxoši Kxalê-kxalê”

Go mothofatšwa ga bohlale mo go hwetšwago go kgaolo 8 ya Diema ga e fo ba mokgwa wa go hlalosa seka sa boikgopolelo. Gape ka mokgwa wa tshwantšhetšo go šupa tlholong ya Jehofa ya bohlokwa kudu. Bohlale bo tšwela pele bo re: “Nna, Morêna ó nthlomile mola à thôma ditsela tša xaxwe; nna ke wa mola à sešo a dira medirô ya xaxwe. Ke xe ke šetše kè beilwe kxoši kxalê-kxalê, pele xa mathômo-thômô, lefase lè sešo la hlôlwa. Ke wa mola xò sešo xwa tswalwa madiba, xò sešo xwa ba le methôpô e elaxo meetse. Ke wa mola dithaba di sešo tša thêwa, le meboto è sešo ya ba xôna. Ke wa mola à sešo a dira mafase le mašoka, xò sešo xwa ba le marole a lefase.”​—⁠Diema 8:​22-⁠26.

Tlhaloso e lego ka mo godimo ya go mothofatšwa ga bohlale e swanela gakaakang seo se bolelwago mabapi le “Lentšu” ka Mangwalong! Moapostola Johane o ngwadile gore: “Mathomong go be go e-⁠na le Lentšu, gomme Lentšu le be le e-⁠na le Modimo gomme Lentšu e be e le modimo.” (Johane 1:⁠1, NW) Bohlale bjo bo mothofaditšwego ka mokgwa wa tshwantšhetšo bo emela Morwa wa Modimo, Jesu Kriste, boemong bja gagwe pele e e-⁠ba motho. *

Jesu Kriste ke “tháka-letswálô yá dibopya tšohle. Ka xobane tšohle tša kwa maxodimong le mo ’faseng di hlodilwe ka Yêna, tše di bônwaxo le tše di sa bonwexo.” (Ba-Kolose 1:​15, 16) Bohlale bjo bo mothofaditšwego bo tšwela pele bo re: “Mola [ Jehofa] à thêkxa maxodimo, ke be ke le xôna, le mola à ruma morumô wa bodiba, mola à bapa lerata kua xodimo, mola xò seloxa methôpô ya bodiba, mola à beêla mawatlê maxómô, xore meetse a se selê mo a xo boletšexo, mola à thêa methêô ya lefase. Ké xe kè na naê’ kè le mohlankana w’axwe [“mošomi yo a nago le bokgoni,” NW], kè mo kxahla mehla yohle, kè bapala pele xa xaxwe ka mehla, kè bapala mo ’faseng la xaxwe lohle, kè kxahlwa ke bana ba batho.” (Diema 8:​27-31) Morwa wa Jehofa wa leitšibolo o be a le hleng ga Tatagwe, a šoma le yena ka mafolofolo​—⁠Mmopi yo a se nago thaka wa magodimo le lefase. Ge Jehofa Modimo a be a bopa motho wa pele, Morwa wa Gagwe o be a e-⁠na le yena modirong wo e le Mošomi yo a Nago le Bokgoni. (Genesi 1:​26) Ke ka baka leo Morwa wa Modimo a kgahlegelago batho gakaakaa e bile a ba rata! 

Wa Lehlôxônôlô ké Motho e a Nkwaxo”

Ka ge e le bohlale bjo bo mothofaditšwego, Morwa wa Modimo o re: “Byale Bana ba-ka! Le nkweng! Ba lehlôxônôlô ké bao ba lôtaxo ’tsela tša-ka. Kwang dithutô Le hlalefê; Le se kê la di lahla. Wa lehlôxônôlô ké motho e a nkwaxo, a fêla a hlapetša kxôrô tša-ka, a leta dijakwana tša mejakô ya-ka. Xobane monkhwetši ó hwetša bopheló, ó thabelwa ke Morêna. Monthumodi ó xataka môya w’axwe; bohle ba ba nthloilexo ba ratile lehu.”​—⁠Diema 8:​32-⁠36.

Jesu Kriste ke mothofatšo wa bohlale bja Modimo. “Ké Yêna Kriste yo mahumô ka moka a bohlale le a tsebô a fihlilwexo mo xo Yêna.” (Ba-Kolose 2:⁠3) Ka gona, a re mo theetšeng ka kelohloko gomme re latele mehlala ya gagwe kgaufsi. (1 Petro 2:​21) Go mo gana ke go dira bošoro moyeng wa rena ka noši le go rata lehu, ka gobane “xa xo phološô xo e mongwê.” (Ditiro 4:​12) Ruri, anke re amogeleng Jesu e le yo Modimo a mo neilego bakeng sa phološo ya rena. (Mateo 20:​28; Johane 3:​16) Ka go rialo re tla hwetša lethabo leo le tlišwago ke ‘go hwetša bophelo le go thabelwa ke Jehofa.’

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Lentšu la Sehebere bakeng sa “bohlale” le ka bongtshadi. Ka gona, diphetolelo tše dingwe di diriša mašala a bongtshadi ge di bolela ka bohlale.

^ ser. 25 Taba ya gore lentšu la Sehebere bakeng sa “bohlale” ka mehla le ka bongtshadi ga e thulane le go dirišwa ga bohlale go emela Morwa wa Modimo. Lentšu la Segerika bakeng sa “lerato” polelwaneng e rego “Modimo ke lerato” le lona le ka bongtshadi. (1 Johane 4:⁠8) Lega go le bjalo, le dirišwa go šupa go Modimo.

[Diswantšho go letlakala 26]

Bohlale ke bja bohlokwa go bao ba lego maemong a taolo

[Diswantšho go letlakala 27]

O se ke wa hlokomologa ditokišetšo tšeo di neago bohlale