Ela Hloko Modiri wa Dilo tše di Makatšago!
Ela Hloko Modiri wa Dilo tše di Makatšago!
“Theetša ’taba tšé, o lemoxê matete a Modimo [“o ele hloko mediro e makatšago ya Modimo,” NW].”—JOBO 37:14.
1, 2. Ka 1922 go ile gwa dirwa kutollo efe e makatšago, gomme karabelo e bile efe?
BAEPI ba marope le mokgoma wa Leisemane ba ile ba swarišana ka nywaga e mentši ba tsoma lehumo. Mafelelong, ka November 26, 1922, mabitleng a bo-farao ba ba-Egipita Moeding o tumilego wa Dikgoši, moepi wa marope Howard Carter le Mokgoma Carnarvon ba ile ba hwetša moputso—lebitla la Farao Tutankhamen. Ge ba fihla mojakong o tswaletšwego, ba ile ba bora lešoba. Carter o ile a tsenya kerese gomme a tsinkela ka gare.
2 Carter ka morago o ile a laodiša gore: “Ge Mokgoma Carnarvon a be a se sa kgona go kgotlelela go leta, o ile a botšiša ka go fagahlela go tseba gore, ‘Na go na le selo se o se bonago?’ sohle seo ke kgonnego go se bolela e bile gore, ‘Ee, dilo tše di makatšago.’” Gare ga mahumo a dikete ka lebitleng e be e le lepokisi la bahu le le tiilego la gauta. O ka ba o ile wa bona tše dingwe tša “dilo [tšeo] tše di makatšago” diswantšhong goba dipontšhong tša musiamo. Lega go le bjalo, dilo tšeo tša musiamong le ge di ka makatša gakaakang, mohlomongwe ga di tswalane felo le bophelo bja gago. Ka gona anke re fetoše taba re ye dilong tše di makatšago tšeo di tswalanago e le ka kgonthe le wena le tšeo e lego tša mohola go wena.
3. Ke kae moo re hwetšago tsebišo mabapi le dilo tše di makatšago tše e ka bago tša mohola go rena?
3 Ka mohlala, nagana ka monna yo a ilego a phela nywaga-kgolong e mentši e fetilego, monna yo a tsebjago kudu go feta naletšana le ge e le efe ya difilimi, mogale wa dipapadi goba setho sa ka bogošing. O be a bitšwa yo mogolo go bohle ba ba bego ba agile thoko ya Bohlabela. O tla lemoga leina la gagwe—e lego Jobo. Go ile gwa ngwalwa puku e feletšego ya Beibele mabapi le yena. Lega go le bjalo, yo mongwe wa bao ba bego ba phela mehleng ya Jobo, lesogana le le bitšwago Elihu, le ile la ikwa le gapeletšega go mo phošolla. Ge e le gabotse, Elihu o itše Jobo o be a itšhetša ka mo go feteletšego le go šetša bao ba mo dikologilego. Go Jobo kgaolo 37, re hwetša keletšo e nngwe e lebanyago le e bohlale yeo e ka bago le mohola wa kgonthe go yo mongwe le yo mongwe wa rena.—Jobo 1:1-3; 32:1–33:12.
4. Ke eng seo se ilego sa lebiša kgothatšong ya Elihu e ngwadilwego go Jobo 37:14?
4 Bagwera ba Jobo ba maaka ba bararo ba ile ba nea dipolelo tše ditelele ditabeng tšeo ba bego ba dumela gore Jobo o fošitše ka kgopolo goba ka tiro. (Jobo 15:1-6, 16; 22:5-10) Elihu o ile a leta ka go se fele pelo go fihlela poledišano yeo e fela. Ke moka o ile a bolela ka temogo le ka bohlale. O boletše dintlha tše dintši tše bohlokwa, eupša ela hloko ntlha ye e bohlokwa: “Wene Jobo, theetša ’taba tšé, o lemoxê matete a Modimo [“o ele hloko mediro e makatšago ya Modimo,” NW].”—Jobo 37:14.
Yo a Dirilego Mediro
5. “Mediro e makatšago ya Modimo” yeo Elihu a boletšego ka yona e akaretša eng?
5 Ela hloko gore Elihu ga se a šišinya gore Jobo a itšhetše yena ka boyena, a šetše Elihu ka noši goba go šetša batho ba bangwe. Ka bohlale Elihu o ile a kgothaletša Jobo—le rena—go šetša mediro e makatšago ya Jehofa Modimo. O nagana gore polelwana “mediro e makatšago ya Modimo” e akaretša eng? Go feta moo, ka baka la go tshwenyega mo o ka bago o e-na le gona mabapi le bophelo bja gago bjo bobotse, boemo bja tša ditšhelete, bokamoso, lapa la gago, bašomi-gotee le wena le baagišani, ke ka baka la’ng o swanetše go ela hloko mediro ya Modimo? Ka ntle le pelaelo, mediro e makatšago ya Jehofa Modimo e akaretša bohlale bja gagwe le taolo ya gagwe tlholong ka moka yeo e re dikologilego. (Nehemia 9:6; Psalme 24:1; 104:24; 136:5, 6) Go dira gore se se kwagale gabotse, ela hloko ntlha e nngwe ka pukung ya Jošua.
6, 7. (a) Jehofa o ile a dira mediro efe e makatšago mehleng ya Moše le Jošua? (b) Ge nkabe o ile wa bona e mengwe ya mediro yeo mehleng ya Moše goba ya Jošua, o be o tla arabela bjang?
6 Jehofa o ile a tliša dikotlo go Egipita ya bogologolo ke moka a aroganya Lewatle le Lehwibidu e le gore Moše a ka eta pele ba-Isiraele ba bogologolo go ba iša tokologong. (Ekisodo 7:1–14:31; Psalme 106:7, 21, 22) Go na le tiragalo e swanago le ye e laodišwago go Jošua kgaolo 3. Mohlatlami wa Moše e lego Jošua, o be a swanetše go eta batho ba Modimo pele go tshela meetseng a mangwe a mantši go tsena ka Nageng ya Kholofetšo. Jošua o itše: “Ikxetheng, ka xobane ka moswana Morêna ó tlo dira mohlôlô mo xo lena.” (Jošua 3:5) Ke mehlolo efe?
7 Ee, pego e bontšha gore Jehofa o ile a bula tsela go phatša lephekong la meetse, Noka ya Jorodane, e le gore banna, basadi le bana ba dikete-kete ba ka feta nageng e omilego. (Jošua 3:7-17) Ge nka be re be re le moo re bogetše ge noka e bulega gomme batho bao ka moka ba tshela ba šireletšegile, re be re tla kgahlišwa ke go bona kamoo tiro yeo e kgolo e lego e makatšago ka gona! E bontšhitše matla a Modimo godimo ga tlholo. Lega go le bjalo, mo nakong ye—nakong ya go phela ga rena—go na le dilo tšeo e lego tše makatšago ka mo go swanago. Go bona gore tše dingwe tša tšona ke dife le lebaka leo ka lona re swanetšego go di šetša, ela hloko Jobo 37:5-7.
8, 9. Jobo 37:5-7 e bolela ka mediro efe e makatšago, eupša ke ka baka la’ng re swanetše go nagana ka mediro ye?
8 Elihu o itše: “Xe a dumiša ’ntšu la xaxwe ké mohlôlô, ó dira tše di kxolo, tše re sa di tsebexo.” Ke ‘mehlolo’ efe ya Modimo yeo Elihu a bego a nagana ka yona? Ee, o bolela ka lehlwa le go na ga medupi. Tše di be di tla thibela modiro wa molemi tšhemong ya gagwe, tša mo nea nako le lebaka tša go nagana ka mediro ya Modimo. Re ka no ba re se balemi, eupša pula le lehlwa di ka re kgoma. Go ithekgile ka gore re dula kae, lehlwa le pula di ka šitiša mediro ya rena ka mo go swanago. Na re ke re iphe nako ya go naganišiša ka yo a dirago dimakatšo tše bjalo le seo se se se bolelago? Na o kile wa dira bjalo?
9 Sa bohlokwa, ge re bala go Jobo kgaolo 38, Jehofa Modimo ka noši o diriša mokgwa o swanago wa go nagana, ge a botšiša Jobo dipotšišo tše bohlokwa. Gaešita le ge Mmopi wa rena a ile a lebiša dipotšišo tše go Jobo, ga go na pelaelo gore di kgoma boemo bja rena bja kgopolo, go ba gona ga rena le bokamoso bja rena. Ka gona anke re boneng seo Modimo a se botšišitšego, gomme anke re naganeng ka seo se bolelwago ke se, ee, anke re direng seo Jobo 37:14 (PK) e re kgothaletšago go se dira.
10. Jobo kgaolo 38 e swanetše go re kgoma bjang, gomme e rotoša dipotšišo dife?
10 Kgaolo 38 e bula ka gore: “Gomme Jehofa a fetola Jobo, a le ledimong, a re: Ke mang e a fifatšago morero wa-ka ka dipolelo tše di se nago tlhaologanyo? A k’o itleme letheka senna, ke tlo go botšiša, o nthute.” (Jobo 38:1-3, PK) Se se thea motheo. Se thušitše Jobo go beakanya kgopolo ya gagwe mabapi le boemo bja kgonthe bja go ema pele ga Mmopi wa legohle le gore o be a ikarabela pele ga gagwe. Se gape ke selo se sebotse seo rena le batho ba re phelago le bona re ka se dirago. Ke moka Modimo o ile a bolela go se nene ka dilo tšeo Elihu a boletšego ka tšona. “O be o le kae mola ke thêa lefase?—Bolêla xe o tseba. Mo-naxana-kêlô ya lôna ké mang?—Ke be ke re o a tseba.—Mo-thêa-methêô ya lôna ké mang? Dithêkxô tša lôna di tsemilwe kae? Mo-thêa-mathêkxa-dikhutlô tša lôna ké mang?”—Jobo 38:4-6.
11. Jobo 38:4-6 e swanetše go re dira gore re lemoge eng?
11 Jobo o be a le kae—rena re be re le kae—ge lefase le hlolwa? Na re be re le bathadi ba dipolane bao ba thadilego polane ya lefase la rena, gomme go tšwa polaneng yeo ra bea meelo ya lona bjalo ka ge eka ke ka rula? Ruri ga go bjalo! Batho le go ba gona ba be ba se gona. Bjalo ka ge eka lefase la rena ke moago, Modimo o ile a botšiša gore: “Mo-thêa-methêô ya lôna ké mang?” Re a tseba gore lefase le beilwe bokgoleng bjo bo swanetšego go tloga letšatšing la rena e le gore re tle re phele le go iketla go lona. Le gona ke la bogolo bjo bo swanetšego. Ge nkabe lefase e be e le le legolo kudu, kgase ya hydrogen e be e ka se kgone go tšwa lefaufaung la rena gomme polanete ya rena go be go ka se kgonege go phela go yona. Go molaleng gore motho yo a itšego ‘o theile metheo ya lona’ lefelong le le swanetšego. Na Jobo o be a swanelwa ke theto bakeng sa seo? Na ke rena re swanelwago ke theto? Goba na ke Jehofa Modimo a swanelwago ke theto ka seo?—Diema 3:19; Jeremia 10:12.
Ke Motho Ofe yo a Nago le Dikarabo?
12. Potšišo e hwetšwago go Jobo 38:6 e re lebiša gore re nagane ka eng?
12 Modimo gape o ile a botšiša gore: “Dithekxô tša lôna di tsemilwe kae?” Na yeo ga se potšišo e šišinyago mogopolo? Mohlomongwe re tlwaelane le polelwana yeo Jobo a bego a sa e tsebe—matla-kgogedi. Bontši bja rena re kwešiša gore matla-kgogedi a tšwago letšatšing la boima bjo bogolo a thuša go boloka lefase la rena le le lefelong la lona, go le bjalo ka ge go ka thwe dithekgo tša lona di tsemilwe. Lega go le bjalo, ke mang a kwešišago matla-kgogedi ka mo go feletšego?
13, 14. (a) Re swanetše go dumela eng ka matla-kgogedi? (b) Re swanetše go itshwara bjang boemong bjoo Jobo 38:6 e bo bontšhago?
13 Puku e sa tšwago go gatišwa morago bjale yeo e bitšwago The Universe Explained e dumela gore ‘matla-kgogedi ke matla a tlhago ao a tlwaelegilego kudu, eupša e le ao a kwešišwago ganyenyane kudu.’ E oketša ka gore: “Matla-kgogedi go bonala eka a sepela go phatša sebaka-baka se se se nago selo ka bjako, go se na selo le ge e le sefe se se bonagalago seo se a sepedišago. Lega go le bjalo, nywageng ya morago bjale, ditsebi tša thutamahlale ya tša tlhago di ile tša thoma go akanyetša gore matla-kgogedi a ka ba a sepela ka maphoto ao a dirilwego ka dikarolwana tšeo di bitšwago di-graviton . . . Eupša ga go yo a kgodišegago ka go ba gona ga tšona.” Nagana ka seo se bolelwago ke seo.
14 Thutamahlale e bile e tšwetšego pele ka nywaga e 3 000 ga e sa le go tloga ge Jehofa a ile a botšiša Jobo dipotšišo tšeo. Lega go le bjalo, rena goba ditsebi tša thutamahlale ya tša tlhago ga re kgone go hlalosa ka botlalo matla-kgogedi, ao a bolokago lefase la rena modikong o swanetšego, moo le swanetšego go ba gona e le gore re kgone go thabela bophelo mo. (Jobo 26:7; Jesaya 45:18) Se ga se bakeng sa go šišinya gore ka moka ga rena re swanetše go katanela go dira nyakišišo e tseneletšego ka diphihlo tša matla-kgogedi. Go e na le moo, go lebiša tlhokomelo gaešita le sebopegong se feela sa mediro e makatšago ya Modimo go swanetše go tutuetša pono ya rena ka yena. Na o boifišwa ke bohlale bja gagwe le tsebo, gomme na o lemoga lebaka leo ka lona re swanetšego go ithuta ka mo go oketšegilego mabapi le thato ya gagwe?
15-17. (a) Jobo 38:8-11 e lebišitše tlhokomelo go eng, gomme se se lebiša dipotšišong dife? (b) Ke eng yeo e swanetšego go dumelwa ka tsebo e lego mabapi le mawatle le go ikala ga wona lefaseng?
15 Mmopi o ile a tšwetša pele dipotšišo tša gagwe ka gore: “Ke mang yo a bego a tswaletše lewatle ka dimati mohla le šwahla le e tšwa popelong? Mola ke dira maru go ba seaparo sa lona, le boso bja mouwane gore le iphuthele ka bjona; ka le beela magomo le ditswalelo le mefsiko; ka re: O tlo tla o goma fa, e sego go fetela pele, boikgogomošo bja maphoto a gago bo tlo boa gona fa.”—Jobo 38:8-11, PK.
16 Go tswalelwa ga mawatle go akaretša dikontinente, mawatle le maphoto. Motho o ile a tšea nako e kaaka’ng a šeditše le go ithuta dilo tše? O tšere nywaga e dikete—gomme a dira bjalo ka mo go tseneletšego kudu ngwaga-kgolong o fetilego. O ka nagana gore bontši bja seo se ka tsebjago ka tšona bo swanetše go ba bo fihleletšwe gona bjale. Lega go le bjalo, ngwageng wo wa 2001, ge e ba o be o ka nyakišiša taba ye makgoba-pukung a magolo goba wa diriša ditlabakelo tše dikgolo tša nyakišišo tša Internet go hwetša ditaba tša morago-rago, o be o tla hwetša eng?
17 Pukung ya ditšhupetšo yeo e amogelwago ka bophara, o tla hwetša boipolelo bjo: “Go ikala ga dikontinente le botlase bja mawatle godimo ga boalo bja lefase le go ikala ga dibopego tša tlhago tša naga ke kgale di le gare ga mathata a tanyago tlhokomelo kudu a tša nyakišišo ya thutamahlale le boikgopolelo.” Ka morago ga go bolela se, saeklopedia ye e sa tšwago go tsopolwa e neile ditlhaloso tše nne tšeo di kgonegago eupša ya bolela gore tše di “gare ga dikakanyetšo tše dintši.” Bjalo ka ge o ka ba o tseba, kakanyetšo “e šupa go bohlatse bjo bo sa lekanago bja go nea feela tlhaloso yeo e sa kgonthišetšwago.”
18. Jobo 38:8-11 e go lebiša diphethong dife?
18 Na seo ga se gatelele go ba nakong ga dipotšišo tšeo re balago ka tšona go Jobo 38:8-11? Ka ntle le pelaelo, ga re swanelwe ke go retwa bakeng sa go rulaganywa ga dibopego tše ka moka tša polanete ya rena. Ga se ra bea kgwedi boemong bjo kgogedi ya yona e ka thušago go tšweletša maphoto ao ka tlwaelo a sa khurumetšego tikologo ya rena goba rena ka noši. O tseba yo a dirilego se, Modiri wa dilo tše di makatšago.—Psalme 33:7; 89:9; Diema 8:29; Ditiro 4:24; Kutollo 14:7.
Nea Jehofa Theto e mo Swanetšego
19. Ditlhaloso tša theto tše di lego go Jobo 38:12-14 di lebiša tlhokomelo ya rena ditherešong dife tša kgonthe?
19 Batho ba ka se amogele theto bakeng sa modikologo wa lefase, wo o hlaloswago go Jobo 38:12-14. Modikologo wo o baka go tšwelela ga mahube, ao gantši e lego a kgahlišago kudu. Ge letšatši le rotoga, dibopego tša lefase la rena e ba tše di bonagalago gabotse, go etša letsopa leo le bopegago ka tlase ga seka. Ge re lebiša gaešita le tlhokomelo e nyenyane mosepelong wa lefase, re swanetše go makatšwa ke gore lefase ga le dikologe ka lebelo le legolo kudu, e lego seo se bego se ka baka kotsi, ka ge re ka lemoga seo gabonolo. Le gona ga le dikologe ka go nanya kudu mo e lego gore matšatši le mašego ke a matelele kudu gomme seo sa tliša phišo e feteletšego le go tonya tšeo di ka dirago gore batho ba se kgone go phela. Ruri, re swanetše go thabela gore Modimo ke yena a beilego lebelo la modikologo, go e na le gore le bewe ke sehlopha le ge e le sefe sa batho.—Psalme 148:1-5.
20. O be o tla arabela bjang dipotšišong tše di rotošitšwego go Jobo 38:16, 18?
20 Bjale, akanya Modimo a go botšiša dipotšišo tše tše oketšegilego: “A o kile wa ya kwa xo lexo methôpô ya lewatlê? wa ithsepelêla kua tlase-tlase madibeng a lôna?” Gaešita le setsebi sa tša mawatle se be se ka se arabe dipotšišo tšeo ka botlalo! “Bophara bya lefase a o bo lemoxile?—Bolêla xe tšé ka moka O di tseba.” (Jobo 38:16, 18) Na o kile wa etela le go lekola mafelo ka moka a lefase, goba gaešita le a mantši a ona? Go lebiša tlhokomelo mafelong a mabotse le dilong tše di makatšago tša lefase la rena go ka re tšea dinako tše kae tša bophelo ka moka? Le gona tšeo e be e tla ba dinako tšeo di kgahlišago gakaakang!
21. (a) Dipotšišo tše di lego go Jobo 38:19 di ka tšweletša dikgopolo dife tša thutamahlale? (b) Ditherešo mabapi le seetša di swanetše go re tutueletša go dira eng?
21 Gape, lebelela dipotšišong tše tseneletšego tše di lego go Jobo 38:19: “E kae tsela e yaxo kua xo dulaxo seedi? Bodulô bya lefsifsi bo xo kae?” O ka no ba o tseba gore ka nako e telele, go be go dutše go e-na le pono ya gore seetša se sepela bjalo ka lephoto, go etša maphoto a manyenyane ao re ka a bogelago ka letangwaneng. Ke moka ka 1905, Albert Einstein o ile a hlalosa gore seetša se šoma bjalo ka dihlopha tše dinyenyane goba dikarolwana tša matla (energy). Na seo se ile sa ruma ditaba? Go ba gona, saeklopedia ya morago bjale e botšiša gore: “Na seetša ke lephoto goba ke karolwana?” E araba ka gore: “Go bonagala [seetša] e ka se be dilo tše ka bobedi ka gobane dibopego tše tše pedi [maphoto le dikarolwana] ke tše di fapanego kudu. Karabo e kaone kudu ke gore seetša e tloga e se le e tee ya dilo tše ka bobedi.” Lega go le bjalo, re tšwela pele re ruthetšwa (ka go lebanya le ka go se lebanye) ke seetša sa letšatši, gaešita le ge go se na motho yo a šetšego a kgona go hlalosa ka botlalo mediro ya Modimo tabeng ye. Re thabela dijo le oksitšene e tšweletšwago ka gobane dimela di arabela seetšeng. Re kgona go bala, ra bona difahlego tša baratiwa ba rena, ra bogela go sobela ga letšatši le tše dingwe. Ge re dutše re dira seo, na ga se ra swanela go bontšha tebogo ka mediro ya Modimo e makatšago?—Psalme 104:1, 2; 145:5; Jesaya 45:7; Jeremia 31:35.
22. Dafida wa bogologolo o ile a arabela bjang medirong ya Modimo e makatšago?
22 Na morero wa go naganišiša ga rena ka mediro ya Jehofa e makatšago e fo ba feela gore re kgahlege, bjalo ka ge eka se ka moka se re makatša ka mo go boifišago goba se re hlokiša mantšu? Le gatee. Mopsalme wa bogologolo o ile a dumela go se kgonege ga go kwešiša le go bolela ka mediro ka moka ya Modimo. Dafida o ngwadile gore: “Tše Wêna Morêna Modimo wa rena O re diretšexo tšôna ké tše ntši, ké mehlôlô . . . Xe nka re ke a di bolêla, ka di anêxêla batho, di mpalêla xo di bala.” (Psalme 40:5) Lega go le bjalo, ga go na pelaelo gore o be a sa bolele gore o be a ka se bolele ka mediro ye e megolo. Dafida o ile a bontšha se ka boikemišetšo bja gagwe bjo bo bontšhwago go Psalme 9:1: “Ke leboxa Morêna ka pelo ya-ka yohle. A nke ke bole mehlôlô ya xaxo ka moka.”
23. Karabelo ya gago ke efe medirong ya Modimo e makatšago, gomme o ka thuša ba bangwe bjang?
23 Na ga se ra swanela go tutuetšega ka mo go swanago? Na maikwelo a rena a go makatšwa ke mediro ya Modimo e megolo ga se a swanela go re tutueletša go bolela ka yena, ka seo a se dirilego le seo a sa tlogo se dira? Karabo e molaleng—re swanetše ‘go anegela ba ditšhaba borena bja gagwe le mehlolo ya gagwe re e anegele ba dilete tšohle.’ (Psalme 96:3-5) Ee, re ka bontšha tebogo ya rena ya boikokobetšo ya go leboga mediro ya Modimo e makatšago ka go abelana le ba bangwe seo re ithutilego sona ka yena. Gaešita le ge ba goletše setšhabeng seo se ganago Mmopi, ditlhaloso tša rena tše di kgahlišago le tše di neago tsebišo di ka ba phafoša gore ba tsebe Modimo. Go feta moo, di ka ba tutueletša go nyaka go ithuta le go hlankela yo a “hlodilego dilo tšohle,” Modiri wa mediro e makatšago, Jehofa.—Kutollo 4:11, NW.
O be o tla Araba Bjang?
• Keletšo yeo e ngwadilwego go Jobo 37:14 e go lebiša gore o nagane ka mediro efe ya Modimo?
• Ke dilo dife tše dingwe tšeo di bontšhitšwego go Jobo dikgaolo 37 le 38 tšeo thutamahlale e sa kgonego go di hlalosa ka mo go feletšego?
• O ikwa bjang ka mediro e makatšago ya Modimo, gomme e go tutueletša go dira eng?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 7]
Ke mang a tswaletšego lewatle, a le bea lefelong la lona?
[Seswantšho go letlakala 7]
Ke mang a etetšego mafelo ka moka a mabotse lefaseng la rena, ao Modimo a a bopilego?