Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Bonang! Lešaba le Legolo!’

‘Bonang! Lešaba le Legolo!’

Emang Ka Botlalo Le Ka Kgodišego E Tiilego

‘Bonang! Lešaba le Legolo!’

YEO e bile taba yeo e ilego ya gakantšha bahlanka ba Jehofa ka nywaga-some e mentši. Go be go dutše go dirwa boiteko ka nako e telele bja go e rarolla go ya ka Mangwalo. Taba ye e feleleditše ka dipoledišano tše dintši. Eupša karabo ya Beibele e ile ya hwetšwa mafelelong, gomme e ile ya kgahliša ka mo go tseneletšego batheetši bao ba bego ba le gona kopanong kua Washington, D.C., ka ngwaga wa 1935.

Motheo wa poledišano e be e le potšišo e tlwaelegilego e rego: “Lešaba le lexolo” leo go bolelwago ka lona go Kutollo 7:⁠9 ke bomang? Na sehlopha se sa badumedi se tla dula legodimong?

Potšišo ya Kgale

Go tloga mehleng ya moapostola Johane go ba go fihla mehleng ya rena, Bakriste ba be ba gakanegile mabapi le gore “lešaba le lexolo” ke bomang. Barutwana ba Beibele ba be ba lebelela lešaba le legolo e le sehlopha sa bobedi se se yago legodimong, sehlopha seo se nago le tsebo ya therešo ya Beibele eupša se sa ka sa dira selo mabapi le go e phatlalatša.

Lega go le bjalo, go be go e-⁠na le bagwera ba bangwe ba Bakriste ba tloditšwego bao ba ilego ba ba mafolofolo kudu modirong wa boboledi. Ba be ba se na ditebelelo tša go ya legodimong. Ka kgonthe, kholofelo ya bona e be e dumelelana le polelo ya phatlalatša e rego “Ba Dimilione Bao ba Phelago mo Nakong ye ba ka se ke ba hwa le ka Mohla,” yeo e ilego ya newa ke batho ba Jehofa go tloga ka 1918 go fihla ka 1922. Batho bao ba be ba tla šegofatšwa ka bophelo bjo bo sa felego mo lefaseng.

Morokami (wa Seisemane) wa October 15, 1923, o ile wa ahla-ahla seswantšho sa Jesu sa dinku le dipudi gomme wa re: “Dinku di emela batho ka moka ba ditšhaba bao ba sego ba tswalwa ka moya, eupša e le ba ba ratago go loka bao megopolong ya bona ba dumelago Jesu Kriste e le Morena, le bao ba lebeletšego le go holofela nako e kaone ka tlase ga pušo ya gagwe.”​—⁠Mateo 25:​31-⁠46.

Mahlasedi a Oketšegilego a Seetša

Ka ngwaga wa 1931, Puku ya Mathomo ya Vindication e ile ya ahla-ahla Hesekiele kgaolo 9, gomme ya hlalosa bao ba swailwego diphatleng bakeng sa go phološwa bofelong bja lefase e le dinku tša seswantšhong sa Jesu. Puku ya Boraro ya Vindication (yeo e gatišitšwego ka 1932), e hlalositše boemo bjo bo lokilego bja pelo ya monna yo e sego mo-Isiraele e lego Jonadaba, yo a ilego a namela koloi ya Kgoši Jehu yo a tloditšwego wa Isiraele gomme a sepela le yena go yo bona phišego ya Jehu ge a bolaya barapedi ba maaka. (2 Dikxoši 10:​15-28) Puku e itše: “Jonadaba o emetše goba o swantšheditše e sa le pele sehlopha seo sa batho bao ga bjale ba lego lefaseng [bao] ba sa dumelelanego le mokgatlo wa Sathane, bao ba emago ka go tia lehlakoreng la go loka gomme e le batho bao Morena a tlago go ba phološa nakong ya Haramagedone, a ba fetiše masetla-pelong ao gomme a ba nee bophelo bjo bo sa felego lefaseng. Ba ba dira sehlopha sa ‘dinku.’”

Ka 1934, Morokami (wa Seisemane) o ile wa hlalosa ka mo go kwagalago gore Bakriste bao ba nago le kholofelo ya lefaseng ba swanetše go ineela go Jehofa gomme ba kolobetšwe. Seetša mabapi le sehlopha se sa lefaseng se be se phadima e le ka kgonthe go feta le ge e le neng!​—⁠Diema 4:⁠18.

Seetša se se Phadimago sa Kwešišo

Kwešišo ya Kutollo 7:​9-17 e be e le kgaufsi le go etša ka go phadima mo gogolo. (Psalme 97:​11) Morokami o be o bontšhitše kholofelo ya gore kopano yeo e bego e rulaganyeditšwe go swarwa ka May 30 go ya go June 3, 1935 kua Washington, D.C., U.S.A., e be e tla ba “khomotšo ya kgonthe le mohola” go bao ba swantšhetšwago ke Jonadaba. Gomme e bile bjalo!

Polelong e huduago maikwelo e bolelago ka “Lešaba le Legolo,” yeo e neetšwego go ba-tla-kopanong ba ka bago 20 000, J. F. Rutherford o neile bohlatse bja Mangwalo bja gore “dinku tše dingwê” tša mehleng yeno di swana le “lešaba le lexolo” leo la Kutollo 7:⁠9. (Johane 10:​16) Seremong sa polelo ye, seboledi se kgopetše gore: “Na bohle bao ba nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego lefaseng ba ka rata go ema?” Ge karolo e kgolo ya batheetši e be e ema, Rutherford o ile a goeletša ka gore: “Bonang! Lešaba le legolo!” Go bile le setu seo se ilego sa latelwa ke go opa magofsi ka lethabo le legolo. Letšatšing le le latelago, Dihlatse tša Jehofa tše difsa tše 840 di ile tša kolobetšwa, bontši bja tše bo ipolela gore ke tša lešaba le legolo.

Go ba Gona mo go Lemogegago

Pele ga 1935, palo e oketšegago ya bao ba ilego ba arabela molaetšeng wa Beibele gomme ba bontšha phišego boboleding bja ditaba tše dibotse e ile ya bontšha kgahlego ya go phela ka mo go sa felego lefaseng la Paradeise. Ba be ba se na kganyogo ya go ya legodimong, ka gobane Modimo ga se a ba nea kholofelo ya go phela legodimong. Go itswalanya ga bona le lešaba le legolo la dinku tše dingwe go bontšhitše gore ka 1935 go bitšwa ga Bakriste ba tloditšwego ba 144 000 go be go nyakile go feletše.​—⁠Kutollo 7:⁠4.

Ge Ntwa ya II ya Lefase e be e phulega, Sathane Diabolo o ile a dira maiteko a tseneletšego a go leka go emiša go kgoboketšwa ga bao ba bego ba tla dira lešaba le legolo. Modiro wa go bolela ka Mmušo o be o thibetšwe dinageng tše dintši. Mehleng yeo ya lefsifsi, le pejana ga lehu la gagwe ka January 1942, J. F. Rutherford o itše: “Go bonala eka ‘lešaba le lexolo’ e ka se be le legolo kudu.”

Eupša ka baka la tšhegofatšo ya Modimo, ditaba di ile tša direga ka mo go fapanego. ‘Ba eme ka botlalo le ka kgodišego e tiilego,’ batlotšwa le bagwera ba bona ba dinku tše dingwe ba be ba dutše ba phethagatša taelo ya go dira barutiwa. (Ba-Kolose 4:​12, bapiša le NW; Mateo 24:​14; 28:​19, 20.) Ka 1946 palo ya Dihlatse tša Jehofa tše di bolelago lefaseng ka bophara e be e le 176 456​—⁠bontši bja tšona e le ba lešaba le legolo. Ka 2000, Dihlatse tša ka godimo ga tše 6 000 000 di be di hlankela Jehofa ka mafolofolo dinageng tše 235​—⁠lešaba le legolo e le ka kgonthe! Gomme palo e tšwela pele e oketšega.