Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dinyakwa tša Gagwe tša Moya di Ile tša Kgotsofatšwa

Dinyakwa tša Gagwe tša Moya di Ile tša Kgotsofatšwa

Bagoeledi Ba Mmušo Ba A Bega

Dinyakwa tša Gagwe tša Moya di Ile tša Kgotsofatšwa

TSIPERO (Cyprus) ke sehlakahlaka seo se lego khutlong ya ka leboa-bohlabela la Lewatle la Mediterranean. Mehleng ya Beibele, Cyprus e be e tumile ka koporo ya yona le kota ya yona e tiilego. Paulo le Baranaba ba ile ba tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo moo nakong ya leeto la bona la mathomo la boromiwa. (Ditiro 13:​4-12) Lehono, ditaba tše dibotse di sa dutše di e-na le mafelelo a holago maphelong a badudi ba bantši ba Cyprus. Ka kgonthe se ke sa therešo ka Lucas, monna yo a lego nywageng ya gagwe ya bo-40. O laodiša gore:

“Ke belegetšwe lapeng la bana ba šupago polaseng ya dikgomo. Go tloga bjaneng, ke be ke rata go bala. Puku ya-ka ya mmamoratwa e be e le phetolelo ya Mangwalo a Bakriste a Segerika e lekanago ka potleng. Ge ke be ke e-na le nywaga e lesome, nna le bagwera ba bangwe re ile ra thoma sehlotswana sa thuto ya Beibele. Lega go le bjalo, ga se sa ka sa tšea nako e telele ka gobane ba bangwe ba batho ba bagolo motseng ba ile ba re bitša bahlanogi.

“Ka morago, ge ke be ke e-ya sekolong kua United States, ke ile ka gahlana le batho ba tšwago ditlogong tše dintši tša madumedi. Seo se ile sa tutuetša gape kganyogo ya-ka bakeng sa dilo tša moya. Ke ile ka fetša matšatši a mantši bokgoba-pukung bja yunibesithi ke ithuta dipuku tše fapa-fapanego tša madumedi. Ke ile ka ba ka etela dikereke tše ntši, eupša go sa šetšwe maiteko a-ka ke be ke sa dutše ke sa kgotsofala moyeng.

“Ka morago ga go phetha dithuto tša-ka, ke ile ka boela Cyprus gomme ka amogela mošomo bjalo ka molaodi wa laporatori ya tša kalafo. Monna yo a godilego yo a bitšwago Antonis, e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o be a tlwaetše go nketela mo ke šomago gona. Lega go le bjalo, maeto a gagwe a ile a lemogwa ke Kereke ya Greek Orthodox.

“Go se go ye kae, rathutatumelo o ile a nketela gomme a nkgothaletša gore ke tlogele go boledišana le Dihlatse tša Jehofa. Ka ge ke be ke rutilwe go tloga bjaneng gore Kereke ya Greek Orthodox e na le therešo, ke ile ka dumela gomme ka tlogela go boledišana le Antonis gomme ka thoma go boledišana ka Beibele le rathutatumelo. Ke ile ka etela gape mafelo a mantši a baitlami kua Cyprus. Ke ile ka ba ka ya ka leboa la Gerika gomme ka etela Thaba ya Athos, yeo e lebelelwago e le thaba e kgethwa kudu lefaseng la Bokriste bja Orthodox. Go sa dutše go le bjalo, dipotšišo tša-ka tša Beibele di ile tša dula di sa arabja.

“Ke moka ke ile ka rapela Modimo gore a nthuše go hwetša therešo. Kapejana ka morago ga moo, Antonis o ile a nketela mo ke šomago gona gape, gomme ke ile ka kwa gore se e be e le karabo ya thapelo ya-ka. Ka gona, ke ile ka kgaotša go etela rathutatumelo gomme ka thoma go ithuta Beibele le Antonis. Ke ile ka tšwela pele go dira kgatelo-pele, gomme ka October 1997 ke ile ka bontšha boineelo bja-ka go Jehofa ka go kolobetšwa.

“Mosadi wa-ka le barwedi ba rena ba babedi ba bagolo bao ka nako yeo ba bego ba e-na le nywaga e 14 le 10 ba be ba ganetša mathomong. Eupša ka baka la boitshwaro bja-ka bjo bobotse, mosadi wa-ka o ile a phetha ka go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo. O ile a kgahlišwa kudu ke botho bja Dihlatse le ke kgahlego ya motho ka noši yeo di ilego tša e bontšha. O be a kgahlilwe ka mo go kgethegilego ke go diriša ga tšona Beibele. Ka baka leo, mosadi wa-ka le barwedi ba rena ba babedi ba bagolo ba ile ba amogela thuto ya Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Akanya ka lethabo la-ka ge ka boraro bja bona ba be ba kolobetšwa Kopanong ya Selete ya 1999 ya “Lentšu la Modimo la Boporofeta”!

“Ee, go tsoma ga-ka therešo go be go kgotsofaditšwe. Ga bjale lapa la rena ka moka go akaretša le mosadi wa-ka le bana ba rena ba bane, re kopantšwe borapeding bjo bo sekilego bja Jehofa.”