Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ge Modimo a na le Rena, ke Mang a ka re Tsogelago?”

“Ge Modimo a na le Rena, ke Mang a ka re Tsogelago?”

“Ge Modimo a na le Rena, ke Mang a ka re Tsogelago?”

“Byale re tlo re’ng mo go tšeo? Ge Modimo a na le rena, ke mang a ka re tsogelago?”​—BA-ROMA 8:​31PK.

1. Ke bomang bao ba ilego ba tloga Egipita le ba-Isiraele, gomme ke eng seo se dirilego gore ba dire bjalo?

GE BA-ISIRAELE ba be ba le tseleng ya bona ya go ya tokologong ka morago ga go fetša nywaga e 215 Egipita, bontši bja nako yeo ba e feditšego ba le bokgobeng, “lešaba la mahlakanasêla le sepetše le bôná.” (Ekisodo 12:​38) Ba bao e sego ba-Isiraele ba ile ba bona dikotlo tše lesome tšeo di boifišago tše di sentšego Egipita gomme tša dira gore medimo ya gona e fetoge dikwero. Ka nako e swanago, ba be ba ile ba bona​—kudu-kudu go tloga ka kotlo ya bone go ya godimo​—bokgoni bja Jehofa bja go kgona go šireletša batho ba gagwe. (Ekisodo 8:​23, 24) Gaešita le ge tsebo ya bona ka merero ya Jehofa e be e lekanyeditšwe, ba be ba kgonthišegile ka selo se tee: Medimo ya Egipita e paletšwe ke go šireletša ba-Egipita, mola e le gore Jehofa o ile a ipontšha a le matla ge a lwela ba-Isiraele.

2. Ke ka baka la’ng Rahaba a ile a thekga dihlodi tša ba-Isiraele, gomme ke ka baka la’ng go bota ga gagwe Modimo wa bona e be e se ga lefeela?

2 Nywaga e 40 ka morago, pejana ga ge ba-Isiraele ba ka tsena Nageng ya Kholofetšo, mohlatlami wa Moše e lego Jošua o ile a roma banna ba babedi gore ba yo hlola naga. Moo ba ile ba gahlana le Rahaba, modudi wa Jeriko. Go tšwa go seo a bego a se kwele ka ditiro tše matla tša Jehofa tša go šireletša ba-Isiraele nakong ya nywaga e 40 ga e sa le go tloga nakong ya ge ba tloga Egipita, o tsebile gore ge e ba a nyaka tšhegofatšo ya Modimo, o swanetše go thekga batho ba gagwe. Ka baka la phetho e bohlale yeo a e dirilego, yena le ba lapa la gagwe ba ile ba phološwa phedišong ge ba-Isiraele ka morago ba be ba hlasela motse. Tsela ya mohlolo yeo ba ilego ba phološwa ka yona, yona ka boyona e be e le bohlatse bjo bo sa ganetšegego bja gore Modimo o be a e-na le bona. Ka gona, go bota ga Rahaba Modimo wa ba-Isiraele e be e se ga lefeela.​—Jošua 2:​1, 9-13; 6:​15-17, 25.

3. (a) Ke mohlolo ofe wo Jesu a ilego a o dira kgaufsi le motse o agilwego lefsa wa Jeriko, gomme baruti ba ba-Juda ba ile ba itshwara bjang? (b) Ke eng seo mafelelong ba-Juda ba bangwe ba ilego ba se lemoga, gomme ka morago gwa latela ba bantši bao e sego ba-Juda?

3 Nywaga-kgolo e 15 ka morago, Jesu Kriste o ile a fodiša mokgopedi wa sefofu kgaufsi le motse o agilwego lefsa wa Jeriko. (Mareka 10:​46-52; Luka 18:​35-43) Monna yo o ile a kgopela Jesu gore a mo gaugele, e lego se se bontšhago gore o be a lemoga gore Jesu o be a thekgwa ke Modimo. Ka lehlakoreng le lengwe, baetapele ba bodumedi ba ba-Juda le balatedi ba bona, ka kakaretšo ba be ba gana go amogela mehlolo yeo Jesu a bego a e dira e le bohlatse bja gore o be a dira modiro wa Modimo. Go e na le moo ba ile ba mo swaya diphošo. (Mareka 2:​15, 16; 3:​1-6; Luka 7:​31-35) Gaešita le ge ba be ba lebeletšane le therešo ya gore Jesu o tsošitšwe ka morago ga ge ba mmolaile, ba be ba sa ikemišetša go dumela gore ye e be e le mediro ya Modimo. Go e na le moo, ba ile ba etelela pele go tlaišeng balatedi ba Jesu, ba leka go thibela modiro wa bona wa go “ruta Ebangedi ya Jesu.” Eupša ba-Juda ba bangwe gomme ka morago le bao e sego ba-Juda, ba ile ba ela ditiragalo tše hloko gomme ba di seka-seka ka mo go nepagetšego. Go bona go be go le molaleng gore Modimo o lahlile baetapele ba ba-Juda bao ba itirago baloki le gore o be a thekga balatedi ba Jesu Kriste bao ba ikokobeditšego.​—Ditiro 11:​19-21.

Ke Bomang Lehono Bao ba Thekgwago ke Modimo?

4, 5. (a) Batho ba bangwe ba ikwa bjang mabapi le go kgetha bodumedi? (b) Ge re hlaola bodumedi bja therešo, potšišo e bohlokwa ke efe?

4 Tabeng ya bodumedi bja therešo, moruti yo mongwe o sa tšwa go bolela poledišanong ya morago bjale ya TV gore: “Ke tla tiiša gore bodumedi ke bja therešo ge e ba bo dira motho gore a be yo kaone boitshwarong le yo a rategago kudu ge e ba a phela ka go dumelelana le melao ya bjona.” Ke therešo gore bodumedi bja therešo bo dira gore batho e be ba kaone. Eupša na therešo ya gore bodumedi ka bobjona bo tšweletša batho ba kaone e hlatsela gore bo thekgwa ke Modimo? Na yeo ke tekanyetšo e nnoši ya go hlahloba ge e ba bodumedi e le bja therešo?

5 Yo mongwe le yo mongwe o thabela go ba yo a kgonago go itirela diphetho, go akaretša le kgetho ya bodumedi. Eupša go ba le tokologo ya go kgetha ga go kgonthišetše gore motho o tla dira kgetho e nepagetšego. Ka mohlala, batho ba bangwe ba kgetha bodumedi motheong wa bogolo bja bjona, kamoo bo humilego ka gona, ponagalo e kgahlišago ditirelong tša bjona goba ditlemo tša bjona tša lapa. Ga go selo le se tee sa dilo tše se se kgonago go ahlola ka tsela le ge e le efe ge e ba bodumedi e le bja therešo goba go se bjalo. Potšišo e bohlokwa tabeng ye ke e rego: Ke bodumedi bofe bjo bo kgothaletšago balatedi ba bjona go dira thato ya Modimo le go nea bohlatse bjo bo tiilego bja go thekgwa ke Modimo moo e lego gore balatedi ba bjona ba ka bolela ka kgodišego gore ‘Modimo o na le rena’?

6. Ke mantšu afe a Jesu ao a hlabišago seetša tabeng ya bodumedi bja therešo le bja maaka?

6 Jesu o hlomile molao bakeng sa go kgethologanya borapedi bja therešo go bja maaka ge a be a re: “Phafoxêlang baporofeta ba maaká, ba ba tlaxo xo lena bà apere ’kobô tša nku, mola ka teng bà le diphiri tše di jaxo batho. Le tlo ba tseba ka dienywa tša bôná.” (Mateo 7:​15, 16, mongwalo o sekamego ke wa rena; Maleaki 3:​18) Anke re hlahlobeng tše dingwe tša “dienywa,” goba maswao a hlaolago a bodumedi bja therešo e le gore re ka kgona go kgetha ka potego bao lehono ba thekgwago ke Modimo.

Maswao a Hlaolago Bao ba Thekgwago ke Modimo

7. Go bolela’ng go ruta feela seo se theilwego ka Beibeleng?

7 Ba thea dithuto tša bona Beibeleng. Jesu o itše: “Thutô ya-ka xa se ya-ka; ké ya E a nthomilexo. Xe motho a rata xo dira se se ratwaxo ke Yéna-eo, ó tlo lemoxa xe thutô yé è le e tšwaxo xo Modimo, kè sa bolêla tša-ka.” Gape o itše: “Mo-tšwa-Modimong ó kwa Lentšu la Modimo.” (Johane 7:​16, 17; 8:​47) Ka mo go kwagalago, bakeng sa go thabela go thekgwa ke Modimo, motho o swanetše go ruta feela seo Modimo a se utollago ka Lentšung la gagwe gomme a gane dithuto tšeo di theilwego bohlaleng goba metlwaeng ya batho.​—Jesaya 29:​13; Mateo 15:​3-9; Ba-Kolose 2:8.

8. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go diriša leina la Modimo borapeding?

8 Ba diriša le go phatlalatša leina la Modimo, Jehofa. Jesaya o boletše e sa le pele gore: “Leboxang Morêna! Bólang leina la xaxwe! ’tiro tša xaxwe, Le di bêxêlê dithšaba; Le di lemošê boxolo bya ’ina la xaxwe. Hlabang sefela sa matete a a dirilwexo ke Morêna, matete a xo re a tsebyê mafaseng ka moka.” (Jesaya 12:​4, 5) Jesu o rutile balatedi ba gagwe go rapela gore: “Tata-wešo wa maxodimong! Leina la xaxo a le kxêthwê.” (Mateo 6:9) Ka gona, go sa šetšwe gore ke mo-Juda goba ga se mo-Juda, Bakriste ba be ba swanetše go hlankela e le “ba Leina la [Modimo].” (Ditiro 15:​14) Go molaleng gore Modimo o thabela go thekga bao ba thabelago kudu go ba “ba Leina la xaxwe.”

9. (a) Ke ka baka la’ng lethabo le hlaola ditho tša bodumedi bja therešo? (b) Jesaya o fapanya bjang bodumedi bja therešo le bja maaka?

9 Ba bonagatša semelo sa Modimo sa lethabo. Bjalo ka mohlami wa “ditaba tše dibotse,” Jehofa ke “Modimo yo a thabilego.” (1 Timotheo 1:​11, NW) Ka gona ke bjang barapedi ba gagwe e ka bago bao ba sa thabago goba bao ba dulago ba letetše dilo tše mpe? Go sa šetšwe kgateletšo ya lefase le mathata a motho ka noši, Bakriste ba therešo ba boloka moya wa lethabo ka gobane ka mehla ba iphepa ka dijo tše di humilego tša moya. Jesaya o ba fapanya le bao ba lego bodumeding bja maaka ka gore: “Ka baka leo go bolela bjalo Morena Jehofa o re: Bonang, bahlanka ba-ka ba tlo ja, eupša lena le tlo kwa tlala; bonang, bahlanka ba-ka ba tlo nwa; eupša lena le tlo nyorwa; bonang, bahlanka ba-ka ba tlo thaba, eupša lena le tlo lewa ke dihlong. Bonang, bahlanka ba-ka ba tlo hlalala ka baka la go thaba ga pelo; eupša lena le tlo hlatloša dillo ka baka la masetla-pelo, le tlo golola ka baka la thobego ya moya.”​—Jesaya 65:​13, 14PK.

10. Ke bjang bao ba lego borapeding bja therešo ba phemago go ithuta ka go leka se le sela?

10 Ba thea boitshwaro bja bona gotee le diphetho melaong ya motheo ya Beibele. Mongwadi wa Diema o re eletša ka gore: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” (Diema 3:​5, 6) Modimo o thekga bao ba tsomago tlhahlo ya gagwe go e na le go bota dithuto tše di thulanago tša batho bao ba hlokomologago bohlale bja Modimo. Go fihla bokgoleng bjoo motho a nyakago go dira bophelo bja gagwe gore bo dumelelane le Lentšu la Modimo, o tla phema go ithuta ka go leka se le sela.​—Psalme 119:​33; 1 Ba-Korinthe 1:​19-21.

11. (a) Ke ka baka la’ng ditho tša bodumedi bja therešo di ka se ke tša aroganywa go ya ka sehlopha sa baruti le ka sehlopha sa badumedi feela? (b) Ke mohlala ofe woo bao ba etelelago batho ba Modimo pele ba swanetšego go o beela mohlape?

11 Ba rulagantšwe ka go latela mokgwa wa diphuthego tša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga. Jesu o beile molao wa motheo o rego: “Lena Le se kê la dumêla leo la Rabi, xobane wa lena Moruti ké o tee, ké Kriste; ’me lena ka moka Le bana ba o tee. Le se kê la bitša wa mo lefaseng la re: Tata-wešo! Xobane Tata-weno ké o tee wa maxodimong. Le se kê la bitšwa ka la Kêtapele, xobane wa lena Mo-êta-pele ké o tee ké Kriste. E moxolo mo xo lena a e bê mo-Le-diredi.” (Mateo 23:​8-11) Phuthego ya barwarre ga e na sehlopha seo se ikgantšhago sa baruti le seo se ikgodišago ka maina a phagamego gomme se iphagamišetša bao e lego badumedi feela. (Jobo 32:​21, 22) Bao ba dišago mohlape wa Modimo ba botšwa gore ba dire bjalo e sego “ka xo xapeletšwa, e bê ka xo ithapa; e sexo ka xo ipabalêla, e bê ka pelo ye e rataxo; è sexo ka xo re Le babuši ba diphuthêxô; a e bê ka xo re Le ba-êta-pele ba mohlape.” (1 Petro 5:​2, 3) Badiši ba kgonthe ba Bakriste ba phema go leka go itira balaodi ba tumelo ya ba bangwe. Bjalo ka badirišani-gotee tirelong ya Modimo, ba fo katanela go bea mohlala o mobotse.​—2 Ba-Korinthe 1:24.

12. Ke pono efe e leka-lekanego mabapi le mebušo ya batho yeo Modimo a nyakago gore bao ba nyakago go thekgwa ke yena ba be le yona?

12 Ba ikokobeletša mebušo ya batho gomme ba dula ba sa tšee lehlakore. Yo a ganago “xo bušwa ke ba ba filwexo matla a xo buša” a ka se ke a letela gore a thekgwe ke Modimo. Ka baka la’ng? Ka gobane, “mmušô wo o lexo xôna o beilwe ke Modimo. Ké xôna, e a nganganaxo le mmušô, ó lwa le molaô wa Modimo.” (Ba-Roma 13:​1, 2) Lega go le bjalo, Jesu o ile a lemoga kgonagalo ya go thulana ga dikgahlego ge a be a re: “Xôna nthšetšang Kesara tše e lexo tša Kesara; Modimo le mo nthšetšê tše e lexo tša Modimo.” (Mareka 12:​17) Bao ba kganyogago go thekgwa ke Modimo ba swanetše go “tšwela pele ba tsoma mmušo [wa Modimo] pele le go loka ga gagwe,” mola ka nako e swanago ba e-kwa melao ya naga yeo e dumelelanago le boikarabelo bja bona bjo bogolo go Modimo. (Mateo 6:​33, NW; Ditiro 5:​29) Jesu o ile a gatelela boema-gare ge a be a bolela ka barutiwa ba gagwe gore: “Bôná xa se ba lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase.” Ka morago o ile a oketša ka gore: “Mmušô wa-ka xa se o tšwaxo ’faseng leno.”​—Johane 17:​16; 18:36.

13. Lerato le kgatha tema efe go hlaoleng batho ba Modimo?

13 Ga ba bebe sefahlego ge ba dira ‘botse go bohle.’ (Ba-Galatia 6:​10) Lerato la Bokriste ga le bebe sefahlego, le amogela batho ka moka go sa šetšwe mmala wa bona, maemo a tša boiphedišo goba a tša thuto, botšhaba goba leleme. Go dira botse go batho bohle gomme kudu-kudu go bao ba tswalanego le bona tumelong go thuša go hlaola bao ba thekgwago ke Modimo. Jesu o itše: “Seo bohle ba tl’o xo tseba ka sôna xe Le le barutiwa ba-ka, ké xe Le na le leratanô.”​—Johane 13:​35; Ditiro 10:​34, 35.

14. Na batho bao ba amogelwago ke Modimo ka mehla ba amogelwa ke batho ka kakaretšo? Hlalosa.

14 Ba ikemišeditše go tlaišega ka baka la go dira thato ya Modimo. Jesu o lemošitše balatedi ba gagwe e sa le pele gore: “Xe Nna ba nthlomere, le lena ba tlo Le hlômara. Xe la-ka Lentšu ba le lototše, le la lena ba tlo le lôtôla.” (Johane 15:​20; Mateo 5:​11, 12; 2 Timotheo 3:​12) Bao ba thekgwago ke Modimo e bile ba sa ratwego ka mehla, bjalo ka ge go bile bjalo ka Noage yo a ahlotšego lefase ka tumelo ya gagwe. (Ba-Hebere 11:7) Lehono, bao ba kganyogago go thekgwa ke Modimo ga ba swanela go leka go fokotša matla a lentšu la Modimo goba go kwanantšha melao ya motheo ya go boifa Modimo e le bakeng sa go phema tlaišo. Ge feela ba hlankela Modimo ka potego, ba a tseba gore batho ba tla ‘tlabega’ le go ba “xoboša.”​—1 Petro 2:​12; 3:​16; 4:4.

Nako ya go Hlahloba Ditherešo

15, 16. (a) Ke dipotšišo dife tšeo di tla re thušago go hlaola sehlopha sa bodumedi seo se thabelago go thekgwa ke Modimo? (b) Ke phetho efe yeo batho ba dimilione ba e fihleletšego, gomme ka baka la’ng?

15 Ipotšiše, ‘Ke sehlopha sefe sa bodumedi seo se tsebjago ka go kgomarela ka go tia Lentšu la Modimo, gaešita le ge dithuto tša sona di fapana le ditumelo tša batho ba bantši? Ke bomang bao ba gatelelago bohlokwa bja leina la Modimo le le mo hlaolago, gaešita le go le diriša bakeng sa go itlhaola ka lona? Ke bomang bao ka kholofelo ba šupago go Mmušo wa Modimo e le tharollo e nnoši mathateng ka moka a batho? Ke bomang bao ba thekgago ditekanyetšo tša Beibele tša boitshwaro, ba ipeile kotsing ya go lebelelwa e le bao ba fetilwego ke nako? Ke sehlopha sefe seo se tsebjago ka go se be le baruti bao ba lefšago, seo ditho tša sona ka moka e lego baboledi? Ke bomang bao ba tumišwago ka go ba badudi bao ba kwago molao, gaešita le ge ba phema go tšea lehlakore dipolitiking? Ke bomang bao ka lerato ba dirišago nako le tšhelete ba thuša ba bangwe go ithuta ka Modimo le ka merero ya gagwe? Le gona go sa šetšwe dilo tše ka moka tše di tumišegago, ke bomang bao ba sa tšeelwago fase, ba kwerwago le go tlaišwa?’

16 Batho ba dimilione lefaseng ka bophara ba lekodišišitše ditherešo gomme ba kgodišegile gore Dihlatse tša Jehofa di nnoši ke tšona di lego bodumeding bja therešo. Ba fihleletše phetho ye motheong wa seo Dihlatse tša Jehofa di se rutago le kamoo di itshwarago ka gona gotee le motheong wa mehola yeo bodumedi bja tšona bo e tlišitšego. (Jesaya 48:​17) Ge e le gabotse, ba dimilione ba bolela ka Dihlatse tša Jehofa bjalo ka ge go boletšwe e sa le pele go Sakaria 8:​23 gore: “A nkê re yê le lena, ka xobane re kwile xore Modimo ó na le lena.”

17. Ke ka baka la’ng e se go ikgodiša ge Dihlatse tša Jehofa di bolela gore di bodumeding bja therešo?

17 Na Dihlatse tša Jehofa di a ikgodiša ge di bontšha gore ke tšona di nnoši di thekgwago ke Modimo? Ge e le gabotse, go bolela ga tšona bjalo go swana le ge ba-Isiraele kua Egipita ba be ba bolela gore ba thekgwa ke Modimo go sa šetšwe seo ba-Egipita ba bego ba se dumela, goba ge Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba bolela gore ba thekgwa ke Modimo e le bona feela ba sa akaretše badumedi ba ba-Juda. Ditherešo di a ipolelela. Dinageng tše 235 Dihlatse tša Jehofa di dira modiro wo Jesu a boletšego ka wona e sa le pele gore balatedi ba gagwe ba therešo ba tla be ba o dira mehleng ya bofelo ka gore: “Xomme Ebangedi yé ya mmušô wa maxodimong e tlo xoêlêlwa lefaseng ka moka xore e bê bohlatse mo xo dithšaba tšohle; ya tlo ba xôna bofêlô bo fihlaxo.”​—Mateo 24:14.

18, 19. (a) Ke ka baka la’ng go se na lebaka la gore Dihlatse tša Jehofa di kgaotše go dira modiro wa tšona wa boboledi gaešita le ge di ganetšwa? (b) Psalme 41:​11 e thekga bjang therešo ya gore Dihlatse di thekgwa ke Modimo?

18 Dihlatse tša Jehofa di tla tšwela pele go phetha thomo ye, le ka mohla di ka se ke tša dumelela tlaišo goba kganetšo e šitiša modiro wa tšona. Modiro wa Jehofa o swanetše go dirwa gomme o tla dirwa. Boiteko ka moka bjo ba bangwe ba bo dirilego ngwaga-kgolong o fetilego go thibela Dihlatse go phetha modiro wa Modimo bo ile bja feleletša ka go palelwa mo go feletšego, ka gobane Jehofa o holofeditše gore: “Xobane marumô ka moka a rulêlwaxo xo lwa naxô’, a ka se kxône selo. Maleme ka moka a a Xo pharaxo O tlo a fenya thsekong. Ké byôna bohwa bya balata ba Morêna; ké tšôna di tl’o xo ba lokêla di e-tšwa xo Nna.”​—Jesaya 54:17.

19 Therešo ya gore Dihlatse tša Jehofa ke tše matla kudu le tše mafolofolo ka mo go oketšegilego gona bjale go feta le ge e le neng pele​—gomme se se direga di lebeletšane le kganetšo lefaseng ka bophara​—ke bohlatse bja gore Jehofa o thabela seo di se dirago. Kgoši Dafida o itše: “Xe lenaba la-ka lè sa hlwe lè thaba ka nna, ké mo ke tl’o xo bôna xe O nthata.” (Psalme 41:​11; 56:​9, 11) Le ka mohla manaba a Modimo a ka se ke a kgona go thaba ka gore a fentše batho ba Jehofa, ka gobane Moetapele wa bona Jesu Kriste o gatela pele go ya phenyong ya mafelelo!

Na o ka Araba?

• Mehlala e mengwe ya bogologolo ya batho bao ba ilego ba thekgwa ke Modimo ke efe?

• Maswao a mangwe a hlaolago bodumedi bja therešo ke afe?

• Ke ka baka la’ng wena ka noši o kgodišegile gore Dihlatse tša Jehofa di thekgwa ke Modimo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Bao ba kganyogago go thekgwa ke Modimo ba swanetše go thea dithuto tša bona Lentšung la gagwe feela

[Seswantšho go letlakala 15]

Bagolo ba Bakriste ba dira e le mehlala bakeng sa mohlape