Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Le se ke la ba Bakwi Bao ba Lebalago

Le se ke la ba Bakwi Bao ba Lebalago

Le se ke la ba Bakwi Bao ba Lebalago

“Bang badiri ba Lentšu, e sexo bakwi fêla ba ba iphoraforetšaxo.”​—Jakobo 1:22.

1. Ke mehlolo efe yeo batho ba Isiraele ya bogologolo ba bilego le tokelo ya go e hlatsela?

“E SA lebalegego” e be e ka ba polelwana e swanetšego bakeng sa go hlalosa mehlolo yeo Jehofa a e dirilego Egipita ya bogologolo. Kotlo e nngwe le e nngwe ya Dikotlo tše Lesome e be e le e makatšago ka mo go sa ganetšegego. Dikotlo tšeo di ile tša latelwa ke go lokollwa mo go makatšago ga batho ba Isiraele go phatša meetseng a arogantšwego a Lewatleng le Lehwibidu. (Doiteronomio 34:​10-12) Ge e ba o be o iponetše ka mahlo ditiragalo tšeo, ka ntle le pelaelo o be o ka se tsoge o lebetše Yo a di dirilego. Lega go le bjalo, mopsalme o opetše ka gore: “[Ba-Isiraele] ba xakwa [ke] Modimo Mophološi wa bôná, Yêna wa xo dira tše dikxolo kua Egipita, le mehlôlô kwa naxeng ya Hama, le matete kwa Lehlaka-watlê.”​—Psalme 106:​21, 22.

2. Ke eng seo se bontšhago gore tebogo ya ba-Isiraele ka mediro e megolo ya Modimo e be e le ya nakwana?

2 Ka morago ga go tshela Lewatle le Lehwibidu, ba-Isiraele ba “boifa Morêna, [ba] dumêla Morêna le Mošê mohlanka wa xaxwe.” (Ekisodo 14:​31) Banna ba Isiraele ba ile ba tlatša Moše go opeleleng Jehofa kopelo ya phenyo, gomme Miryama le basadi ba bangwe ba ile ba arabela ka go letša meropa le go bina. (Ekisodo 15:​1, 20) Ee, batho ba Modimo ba be ba kgahlilwe ke mediro e megolo ya Jehofa. Eupša go leboga ga bona Yo a dirilego ditiro tšeo e bile selo sa nakwana. Kapejana ka morago ga moo ba bantši ba bona ba ile ba itshwara bjalo ka ge eka ba lahlegetšwe ke monagano o šoro. Ba ile ba thoma go ngongorega le go belaela malebana le Jehofa. Ba bangwe ba ile ba kopanela borapeding bja medimo ya diswantšho le boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi.​—Numeri 14:​27; 25:​1-9.

Ke Eng Seo se ka re Lebatšago?

3. Ka baka la tlhago ya rena ya go se phethagale, re ka lebala eng?

3 Go hloka tebogo ga ba-Isiraele ke mo go gakantšhago e le ka kgonthe. Lega go le bjalo, le rena re ka diragalelwa ke selo se se swanago. Ke therešo gore ga se ra bona mehlolo yeo ya Modimo. Lega go le bjalo, ka ntle le pelaelo tswalanong ya rena le Modimo go bile le ditiragalo tšeo di sa lebalegego. Ba bangwe ba rena re ka gopola ge re be re amogela therešo e tšwago ka Beibeleng. Dinako tše dingwe tše di thabišago di ka akaretša thapelo ya rena ya go ineela go Jehofa le kolobetšo ya rena ya meetseng re le Bakriste ba therešo. Ba bantši ba rena re ile ra bona letsogo la Jehofa le thušago maemong a mangwe bophelong bja rena. (Psalme 118:​15) Ka godimo ga tše ka moka, ka lehu la sehlabelo la Morwa wa Modimo, Jesu Kriste, re amogetše kholofelo ya phološo. (Johane 3:​16) Lega go le bjalo, ka baka la tlhago ya rena ya go se phethagale, ge re lebeletšane le dikganyogo tše fošagetšego le dipelaelo tša bophelo, re ka lebala gabonolo kudu dilo tše dibotse tšeo Jehofa a re diretšego tšona.

4, 5. (a) Jakobo o lemoša bjang ka kotsi ya go ba bakwi bao ba lebalago? (b) Re ka diriša bjang papišo ya Jakobo ya monna le seipone?

4 Ka lengwalong la gagwe le a le ngwaletšego Bakriste-gotee le yena, Jakobo ngwanabo Jesu ka mmagwe o ile a lemoša ka kotsi ya go ba bakwi bao ba lebalago. O ngwadile gore: “Bang badiri ba Lentšu, e sexo bakwi fêla ba ba iphoraforetšaxo. Xobane xe motho e le mokwi wa Lentšu ’me a se bê modiri wa lôna, ó swana le monna, e a rexo xe a ipôna seiponeng, a bôna sefahloxô se a tswetšwexo ka sôna, a re xe a ipone a tloxa, a lebala ka pelá lebopô le a lexo ka lôna.” (Jakobo 1:​22-24) Jakobo o be a bolela’ng ka mantšu ao?

5 Ka tlwaelo ge re tsoga mesong re itebelela seiponeng gore re bone gore ke kae moo re ka lokišago ponagalo ya rena. Ge re le gare re dira mediro e fapa-fapanego gomme monagano o tsepamišwa dilong tše dingwe, re kgaotša go nagana ka seo re se bonego seiponeng. Se se ka direga gape le ka kgopolo ya moya. Ge re lebelela ka Lentšung la Modimo, re ka bapetša seo re lego sona le seo Jehofa a letetšego gore re be sona. Ka baka leo, re lebana tlwaa le mafokodi a rena. Tsebo ye e swanetše go re tutueletša go dira diphetogo semelong sa rena. Eupša ge re le gare re swaragane le mediro ya rena ya letšatši le letšatši le go katana le mathata a rena, re ka kgaotša gabonolo go nagana ka ditaba tša moya. (Mateo 5:3; Luka 21:​34) Go bjalo ka ge eka re lebala mediro ya Modimo e lerato yeo a re diretšego yona. Ge e ba se se ka direga, re ba bao ba hlaselwago gabonolo ke ditshekamelo tša sebe.

6. Ke go dira tlhahlobo efe ya Mangwalo mo go ka re thušago go se lebale lentšu la Jehofa?

6 Lengwalong la gagwe la mathomo leo le buduletšwego leo le yago go ba-Korinthe, moapostola Paulo o bolela ka ba-Isiraele bao ba bego ba lebala kua lešokeng. Bjalo ka ge Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba holwa ke mantšu a Paulo, go hlahloba seo a se ngwadilego go ka re thuša gore re se lebale lentšu la Jehofa. Ka gona anke re ahla-ahleng 1 Ba-Korinthe 10:​1-12.

Gana Dikganyogo tša Lefase

7. Ba-Isiraele ba ile ba amogela bohlatse bofe bjo bo sa ganetšegego bja lerato la Jehofa?

7 Seo Paulo a se bolelago mabapi le ba-Isiraele se šoma e le temošo bakeng sa Bakriste. Ka boripana Paulo o ngwala gore: “Bana bešo, xa ke rate xe Le dula Le sa tsebe xe bô-tata-wešo ka moka ba kile ba okamêlwa ke leru, ka moka ba tšwa ka xare xa lewatlê. Ka moka ké bakolobetšwa ba Mošê ka leru leo le ka lewatlê.” (1 Ba-Korinthe 10:​1-4) Batho ba Isiraele mehleng ya Moše ba bone dipontšho tše dikgolo tša matla a Modimo, go akaretša le leru la thololo la mohlolo la Modimo leo le ilego la ba eta pele mosegare le leo le ba thušitšego go tshela Lewatle le Lehwibidu. (Ekisodo 13:​21; 14:​21, 22) Ee, ba-Isiraele bao ba ile ba hwetša bohlatse bjo bo sa ganetšegego bja lerato leo Jehofa a ba ratago ka lona.

8. Mafelelo a go lebala dilo tša moya ga ba-Isiraele e bile afe?

8 Paulo o tšwela pele ka gore: “Ba bantši ba bôná xa ba ka ba kxahla Modimo, ba rapalatšwa lešokeng.” (1 Ba-Korinthe 10:5) Ke mo go nyamišago gakaakang! Bontši bja ba-Isiraele bao ba ilego ba tloga Egipita ba ile ba itira gore ba se swanelegele go tsena Nageng ya Kholofetšo. Ka go se amogelwe ke Modimo ka baka la go hlaelelwa ke tumelo ga bona, ba ile ba hwela lešokeng. (Ba-Hebere 3:​16-19) Re ka ithuta eng go tšwa go se? Paulo o re: “Xomme dilô tšeo di direxile xore di re lemošê xore re lesê xo kxanyoxa tše mpe, re se etšê bôná ba xo di kxanyoxa.”​—1 Ba-Korinthe 10:6.

9. Jehofa o ile a direla batho ba gagwe ditokišetšo ka tsela efe, gomme ba-Isiraele ba ile ba arabela bjang?

9 Ba-Isiraele ba be ba e-na le mo gontši mo go bego go ka ba boloka ba swaregile dilong tša moya ge ba be ba sa le lešokeng. Ba ile ba tsenela kgwerano le Jehofa gomme ya ba setšhaba se se ineetšego go yena. Go feta moo, ba be ba neilwe boperisita, ba e-na le tabarenakele e le lefelo la borapedi gotee le thulaganyo ya go neela dihlabelo go Jehofa. Lega go le bjalo, go e na le gore ba thabele dimpho tše tša moya, ba ile ba itumelela go se kgotsofatšwe ke dilo tšeo Modimo a bego a ba neile tšona.​—Numeri 11:​4-6.

10. Ke ka baka la’ng ka mehla re swanetše go dula re nagana ka Modimo?

10 Ka go se swane le ba-Isiraele lešokeng, batho ba Jehofa lehono ba thabela go amogelwa ke Modimo. Lega go le bjalo, re le motho ka o tee ka o tee, ke gabohlokwa gore re dule re nagana ka Modimo. Go dira bjalo go tla re thuša go gana dikganyogo tša boithati tšeo di ka širago pono ya rena ya moya. Re swanetše go ikemišetša “xo lahla xo nyatša Modimo, xo lahla dikxanyoxô tša lefase; xore mehleng yeno re phelê rè eletšexile, rè loka, rè na le borapedi.” (Tito 2:​12) Rena bao ga e sa le go tloga boseeng re kopanela le phuthego ya Bokriste le ka mohla ga se ra swanela go nagana gore re tingwa selo se itšego se sebose. Ge e ba dikgopolo tše bjalo di ka ba tša rotoga menaganong ya rena, re ka dira gabotse ge re ka gopola Jehofa le ditšhegofatšo tše di kgahlišago tšeo a re boloketšego tšona.​—Ba-Hebere 12:​2, 3.

Go kwa Jehofa ka mo go Feletšego

11, 12. Ke bjang motho a ka bago le molato wa go rapela medimo ya diswantšho ka ntle le go hlompha diswantšho ka tsela ya borapedi?

11 Paulo o re nea lentšu le lengwe la temošo ge a ngwala gore: “Le se kê la etša ba bangwê ba bôná la hlankêla modimo wa seswanthšô; bo-ka xe xo ngwadilwe xwa thwe: Sethšaba sa dulêla xo ja le xo nwa, sa tseb’o êma sa bapala.” (1 Ba-Korinthe 10:7) Paulo o bolela ka tiragalo ya ge ba-Isiraele ba ile ba fekeetša Arone gore a ba direle namane ya gauta. (Ekisodo 32:​1-4) Gaešita le ge go ka no se direge gore re retologele go rapeleng medimo ya diswantšho ka go lebanya, re ka ba barapedi ba medimo ya diswantšho ka go dumelela dikganyogo tša rena tša boithati di re šitiša go rapela Jehofa ka moya ka moka.​—Ba-Kolose 3:5.

12 Lebakeng le lengwe, Paulo o ile a ngwala ka ba bangwe bao ba bego ba tshwenyegile kudu ka dilo tše di bonagalago go e na le go tshwenyega ka dilo tša moya. Mabapi le bao o ngwadile gore: “Ké manaba a [kota ya tlhokofatšo ya, NW] Kriste. Bofêlô bya bôná ké xo lahlêxa; modimo wa bôná ké mpa.” (Ba-Filipi 3:​18, 19) Selo seo borapedi bja bona bja medimo ya diswantšho bo lebišitšwego go sona ga se seswantšho se se betlilwego. E be e le kganyogo ya bona ya dilo tše di bonagalago. Ke therešo gore ga se dikganyogo ka moka e lego tšeo di fošagetšego. Jehofa o re bopile re e-na le dilo tšeo re di nyakago re le batho le bokgoni bja go kgona go thabela maipshino a fapa-fapanego. Eupša bao ba etišago go phegelela ga bona maipshino ka pele ga tswalano ya bona le Modimo, ruri ba fetoga barapedi ba medimo ya diswantšho.​—2 Timotheo 3:​1-5.

13. Re ka ithuta eng pegong ya namane ya gauta?

13 Ka morago ga ge ba tlogile Egipita, ba-Isiraele ba ile ba itirela namane ya gauta bakeng sa go e rapela. Go tlaleletša temošong ya malebana le borapedi bja diswantšho, go na le thuto e nngwe e bohlokwa pegong ye. Ba-Isiraele ba ile ba se kwe taelo e kwagalago e tšwago go Jehofa. (Ekisodo 20:​4-6) Lega go le bjalo, ba be ba sa rera go gana Jehofa e le Modimo wa bona. Ba ile ba direla namane e betlilwego dihlabelo gomme tiragalo yeo ba e bitša “monyanya wa Morêna.” Ba ile ba iphora ka tsela e itšego ka go nagana gore Modimo o be a tla hlokomologa go se kwe ga bona. Tiragalo ye e bile thogako go Jehofa gomme e ile ya mmefediša kudu.​—Ekisodo 32:​5, 7-10; Psalme 106:​19, 20.

14, 15. (a) Ke ka baka la’ng ba-Isiraele ba be ba se na seširelo sa go ba ga bona bakwi bao ba lebalago? (b) Ge e ba re ikemišeditše go se be bakwi bao ba lebalago, ke eng seo re tlago go se dira mabapi le melao ya Jehofa?

14 E tla ba mo go ronago kudu gore yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa e be setho sa bodumedi bja maaka. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka gana tlhahlo ya Jehofa ka ditsela tše dingwe gaešita le ge ba le ka phuthegong. Batho ba Isiraele ba be ba se na seširelo sa go ba ga bona bakwi ba ba lebalago. Ba be ba kwele Melao e Lesome gomme ba be ba le gona ge Moše a be a ba nea molao wa Modimo o rego: “Le se kê la itirêla medimo hleng xa-ka; Le se kê la itirêla medimo ya silifêra, le medimo ya xauta.” (Ekisodo 20:​18, 19, 22, 23) Lega go le bjalo, ba-Isiraele ba ile ba rapela namane ya gauta.

15 Le rena ka mo go swanago re ka se be le lebaka le le kwagalago la go iphahlelela ge e ba re ka ba bakwi bao ba lebalago. Ka Mangwalong re hwetša tlhahlo e tšwago go Modimo mabapi le dikarolo tše dintši tša bophelo. Ka mohlala, Lentšu la Jehofa le sola ka mo go kgethegilego mokgwa wa gore motho a adime gomme a se ke a buša. (Psalme 37:​21) Bana ba laelwa gore ba kwe batswadi ba bona, gomme bo-tate ba letetšwe gore ba godiše bana ba bona ka “tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” (Ba-Efeso 6:​1-4, bapiša le NW.) Bakriste bao ba sego lenyalong ba laelwa gore ba nyale “feela Moreneng,” gomme bahlanka ba Modimo bao ba lego lenyalong ba botšwa gore: “Xo tšeana a xo xodišwê mo xohle, ’me maláô a a se bê le dithšila. Diotswa le ba ba xobošaxo tšeanô, Modimo ó tlo ba sekiša.” (1 Ba-Korinthe 7:​39, NW; Ba-Hebere 13:4) Ge e ba re ikemišeditše go se be bakwi bao ba lebalago, re tla tšeela godimo kudu ditaelo tše le tše dingwe tše di tšwago go Modimo gomme re tla dira ka go dumelelana le tšona.

16. Mafelelo a go rapela namane ya gauta e bile afe?

16 Jehofa ga se a ka a amogela boiteko bja ba-Isiraele bja go leka go mo rapela go ya ka maemo a bona. Go e na le moo, ba 3 000 ba ile ba fedišwa mohlomongwe e le ka baka la tema e kgolo yeo ba e kgathilego tirong ya borabele ya go rapela namane ya gauta. Bafoši ba bangwe ba ile ba hwetša kotlo e tšwago go Jehofa. (Ekisodo 32:​28, 35) A thuto e kgolo gakaakang bakeng sa bohle bao ba balago Lentšu la Modimo eupša ba ikgethela ka bobona seo ba nyakago go se kwa!

“Bootswa bo Thšabeng-xê”

17. Go be go bolelwa ka tiragalo efe go 1 Ba-Korinthe 10:8?

17 Karolo e nngwe yeo go yona dikganyogo tša nama di ka bakelago go lebala dilo tša moya e rotošwa ke Paulo ge a re: “Le xôna re se kê ra dira bootswa, ra etša ba bangwê ba bôná ba naxo ba dira bootswa, xwa fedišwa ba dikete tše masome a mabedi a metšô e meraro ka ’tšatši le tee.” (1 Ba-Korinthe 10:8) Mo Paulo o bolela ka tiragalo ya Melaleng ya Moaba mafelelong a leeto la nywaga e 40 la ba-Isiraele lešokeng. Ba-Isiraele ba be ba sa tšwa go amogela thušo ya Jehofa ka go fenya dinaga tše di lego ka bohlabela bja Jorodane, eupša ba bantši ba ile ba lebala le go bontšha go hloka tebogo. Mollwaneng wa Nageng ya Kholofetšo, ba ile ba gokeletšwa boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi le borapeding bjo bo sa hlwekago bja Baali-Peoro. Ba ka bago 24 000 bao ba 1 000 ba bona e bego e le baetapele ditirong tše mpe ba ile ba fedišwa.​—Numeri 25:9.

18. Ke boitshwaro bja mohuta ofe bjo bo ka lebišago boitshwarong bjo bo gobogilego bja dikopano tša botona le botshadi?

18 Batho ba Jehofa lehono ba tsebja ka ditekanyetšo tša bona tša boitshwaro tše phagamego. Eupša ge ba lekwa ka boitshwaro bjo bo gobogilego bja botona le botshadi, Bakriste ba bangwe ba ile ba tlogela go nagana ka Modimo le ka melao ya gagwe ya motheo. E bile bakwi ba ba lebalago. Mathomong, teko e ka no se akaretše tiro ya bootswa. E ka ba tshekamelo ya go lebelela ka go nyaka go tseba diswantšhong tše di kgothaletšago bootswa, go nwelela mehlamung ya bošilo goba go bapala ka lerato goba go ba le tswalano ya kgaufsi le batho bao ba fokolago boitshwarong. Dilo tše ka moka di ile tša lebiša Bakriste boitshwarong bjo bobe.​—1 Ba-Korinthe 15:​33; Jakobo 4:4.

19. Ke keletšo efe ya Mangwalo yeo e re thušago go ‘tšhaba bootswa’?

19 Ge e ba re lekwa gore re kopanele boitshwarong bjo bo gobogilego, ga se ra swanela go tlogela go nagana ka Jehofa. Go e na le moo re swanetše go latela dikgopotšo tše di lego Lentšung la gagwe. (Psalme 119:​1, 2) Bjalo ka Bakriste, bontši bja rena re dira sohle seo re ka se kgonago gore re dule re hlwekile boitshwarong, eupša go dira seo se lokilego mahlong a Modimo go nyaka boiteko bjo bo sa kgaotšego. (1 Ba-Korinthe 9:​27) Paulo o ile a ngwalela Bakriste kua Roma gore: “Xo kwetše xohle xe Le le ba ba kwaxo; ké xôna ke Le thabêlaxo, kè rata xe Le hlalefêla boló, tše mpe la di šilofalêla.” (Ba-Roma 16:​19) Go fo etša ge ba-Isiraele ba 24 000 ba ile ba ahlolelwa dibe tša bona, diotswa le bafoši ba bangwe kgaufsinyane ba tla lebana le kahlolo e šoro ya Jehofa. (Ba-Efeso 5:​3-6) Ka gona, go e na le gore re be bakwi bao ba lebalago, re swanetše go ‘tšhaba bootswa.’​—1 Ba-Korinthe 6:18.

A re Lebogeng Ditokišetšo tša Jehofa ka Mehla

20. Ba-Isiraele ba ile ba leka Jehofa bjang, gomme ka mafelelo afe?

20 Bakriste ba bantši le ka mohla ga ba ke ba ineela boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi. Lega go le bjalo, re swanetše go ela hloko gore re se ke ra itumelela go phegelela tsela yeo e lebišago mokgweng wa go ngongorega ka mehla woo o ka feleletšago ka go se amogelwe ke Modimo. Paulo o re eletša gore: “Le xôna Le se kê la leka [Jehofa, NW] bo-ka ba bangwê ba [ba-Isiraele ba] naxo ba mo leka, ba bolawa ke dinôxa. Le xôna Le se kê la tsôta [“ngongorega,” NW] bo-ka ba bangwê ba bôná ba naxo ba tsôta, ba bolawa ke Mofediši.” (1 Ba-Korinthe 10:​9, 10) Ba-Isiraele ba ile ba ngongorega malebana le Moše le Arone​—ee, gaešita le malebana le Modimo ka boyena​—ba belaela ka manna ao a neilwego ka mohlolo. (Numeri 16:​41; 21:5) Na Jehofa o be a kgopišitšwe go se nene ke go ngongorega ga bona go fetwa ke kamoo a bego a kgopišitšwe ke bootswa bja bona? Pego ya Beibele e bontšha gore bangongoregi ba bantši ba ile ba bolawa ke dinoga. (Numeri 21:6) Nakong ya pejana, bangongoregi ba marabele ba ka godimo ga 14 700 ba ile ba fedišwa. (Numeri 16:​49) Ka gona anke re se ke ra leka go se fele pelo ga Jehofa ka go se hlomphe ditokišetšo tša gagwe.

21. (a) Ke keletšo efe yeo Paulo a ilego a budulelwa gore a e ngwale? (b) Go ya ka Jakobo 1:​25, ke bjang re ka thabago e le ka kgonthe?

21 Ge a ngwalela Bakriste-gotee le yena, Paulo o phetha lelokelelo la gagwe la ditemošo ka keletšo e rego: “Tšeo ka moka di direxetše bao xore e bê xo lemoša; di ngwadilwe xore e bê xo eletša rena ba re fihletšwexo ke bofêlô bya mabaka. Ké xôna, e a rexo ke eme, a bônê xore a se kê a wa.” (1 Ba-Korinthe 10:​11, 12) Ka go swana le ba-Isiraele, re amogetše ditšhegofatšo tše dintši tše tšwago go Jehofa. Lega go le bjalo, ka go se swane le bona, anke le ka mohla re se ke ra lebala gotee le go palelwa ke go leboga dilo tše dibotse tšeo Modimo a re direlago tšona. Ge dipelaelo tša bophelo di re imela, anke re lebišeng tlhokomelo dikholofetšong tše di kgahlišago tšeo di hwetšwago ka Lentšung la gagwe. Anke re gopoleng tswalano ya rena e bohlokwa le Jehofa gomme re tšwele pele go dira modiro wa go bolela ka Mmušo woo re o neilwego. (Mateo 24:​14; 28:​19, 20) Tsela e bjalo ruri e tla re tlišetša lethabo la kgonthe, ka gobane Mangwalo a holofetša gore: “Fêla, e a boxêlaxo ruri a bôna se se lexo molaong o tletšexo wa khunoloxô ’me a tiišetša moo, eo xa se mokwi e a xakwaxo, ké modiri wa modirô; ké yêna a tl’o xo dira è le wa lehlôxônôlô.”​—Jakobo 1:25.

O ka Araba Bjang?

• Ke eng seo se ka re dirago gore re be bakwi bao ba lebalago?

• Ke ka baka la’ng go kwa Modimo ka mo go feletšego go le bohlokwa?

• Re ka ‘tšhaba bootswa’ bjang?

• Boemo bja rena bja kgopolo mabapi le ditokišetšo tša Jehofa e swanetše go ba bofe?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Ba-Isiraele ba ile ba lebala ditiro tše matla tša Jehofa tšeo a ba diretšego tšona

[Seswantšho go letlakala 16]

Batho ba Jehofa ba ikemišeditše go boloka ditekanyetšo tša boitshwaro tše phagamego