Ke ka Baka La’ng o Kgolwa Seo o se Dumelago?

Go dumela go bolela “go amogela selo e le sa therešo goba e le sa kgonthe.” Lengwalo la Ditšhaba tše Kopanego la Universal Declaration of Human Rights le šireletša “tshwanelo [ya motho yo mongwe le yo mongwe] ya go lokologa kgopolong, letswalong le bodumeding.” Tshwanelo ye e akaretša tokologo “ya go fetoša bodumedi goba tumelo ya gagwe” ge e ba a nyaka go dira seo.

KA GONA, ke ka baka la’ng motho le ge e le ofe a ka nyaka go fetoša bodumedi goba tumelo ya gagwe? Pono e bolelwago ka mo go tlwaelegilego ke e rego: “Ke na le ditumelo tša-ka, gomme ke a di thabela.” Ba bantši ba dumela gore gaešita le ditumelo tše fošagetšego ga di bake kotsi mothong le ge e le ofe. Ka mohlala, motho yo a dumelago gore lefase ke phaphathi, ga go bonale a ka ikgobatša goba a gobatša motho yo mongwe. Ba bangwe ba re: “Re swanetše go amogela gore re ba fapanego.” Na seo ke sa bohlale ka mehla? Na ngaka e tla fo amogela go ba yo a fapanego ge e ba yo mongwe wa bašomi-gotee le yena a tšwetše pele go dumela gore a ka tloga go swaraganeng le ditopo ka mmošareng gomme a leba ka go lebanya ka phapošing ya balwetši sepetlele bakeng sa go hlahloba balwetši?

Ge go tliwa tabeng ya bodumedi, ditumelo tše fošagetšego di bakile tshenyo e kgolo kudu historing. Nagana ka masetla-pelo ao a ilego a direga ge baetapele ba bodumedi “ba be ba hlohleletša batho ba ba fišegelago thoko ba Bakriste bošorong bjo bo se nago kwelobohloko” nakong ya seo go bego go thwe ke Dintwa tše Kgethwa tša Bodumedi tša Mehleng ya Magareng. Goba nagana ka banna ba go itlhama ka dibetša ba mehleng yeno bao ba ipitšago gore ke “Bakriste” ntweng ya morago bjale ya selegae, bao “ka go swana le mašole a mehleng ya magareng ao a bego a na le maina a bakgethwa dikgatleng tša ditšhoša tša bona, ba kgomaretša diswantšho tša Kgarebe mo kutung ya dithunya tša bona.” Batho ba ba go fišegela thoko ka moka ba be ba dumela gore ba nepile. Lega go le bjalo, go molaleng gore dintweng le dikgohlanong tše tša bodumedi gotee le go tše dingwe, go be go e-na le seo se bego se tloga se fošagetše kudu.

Ke ka baka la’ng go e-na le kgakanego le dikgohlano tše dikgolo gakaakaa? Karabo ya Beibele ke  gore Sathane Diabolo ‘o timetša lefase ka moka la batho.’ (Kutollo 12:9; 2 Ba-Korinthe 4:4; 11:3) Moapostola Paulo o ile a lemoša ka gore batho ba bantši ba bodumedi ke mo go nyamišago gore ba be ba tla “ahlolelwa tshenyego” ka gobane ba be ba tla ba ba arošitšwe ke Sathane, yo a bego a tla “tšweletša mehlolo le matete tšeo di bego di reretšwe go timetša.” Paulo o itše, batho ba bjalo ba be ba tla “tswalela megopolo ya bona bakeng sa lerato la therešo yeo nkabego e ba phološitše” gomme ba be ba tla ‘forwa gore ba dumele seo e lego maaka.’ (2 Ba-Thesalonika 2:​9-​12, The New Testament, ka William Barclay) O ka fokotša bjang kgonagalo ya go dumela maaka? Ge e le gabotse, ke ka baka la’ng o dumela ka tsela yeo o dumelago ka yona?

Na o Godišeditšwe go se Dumela?

Mohlomongwe o godišeditšwe ditumelong tša lapa leno. Seo e ka no ba e le selo se sebotse. Modimo o nyaka gore batswadi ba rute bana ba bona. (Doiteronomio 6:​4-9; 11:​18-​21) Ka mohlala, lesogana Timotheo, o ile a holwa kudu ke go theetša mmagwe le makgolo’agwe. (2 Timotheo 1:5; 3:​14, 15) Mangwalo a kgothaletša go hlompha seo batswadi ba se dumelago. (Diema 1:8; Ba-Efeso 6:1) Eupša na Mmopi wa gago o be a bolela gore o dumele dilo feela ka gobane batswadi ba gago ba di dumela? Go kgomarela ka go se nagane seo meloko ya nakong e fetilego e bego e se dumela le go se dira, ge e le gabotse go ka ba kotsi.​—Psalme 78:8; Amosi 2:4.

Mosadi wa Mosamaria yo a ilego a kopana le Jesu Kriste o be a godišeditšwe go dumela bodumeding bja gagwe bja ba-Samaria. (Johane 4:​20) Jesu o ile a hlompha tokologo ya mosadi yoo ya go kgetha seo a bego a nyaka go se dumela, eupša gape o ile a mmontšha gore: “Lena Le rapêla se Le sa se tsebexo.” Ge e le gabotse, bontši bja ditumelo tša gagwe tša bodumedi di be di fošagetše, gomme o ile a mmotša gore o be a swanetše go dira diphetogo ditumelong tša gagwe ge e ba a be a tla rapela Modimo ka tsela e amogelegago​—“ka Môya le ka therešô.” Go e na le go swarelela go seo ka ntle le pelaelo e lego ditumelo tše ratwago, ge nako e tšwela pele, yena le ba bangwe ba be ba swanetše go ba bao ba “kwago tumelong” yeo e utollotšwego ka Jesu Kriste.​—Johane 4:​21-​24, 39-​41; Ditiro 6:7, NW.

Na o Rutilwe go Dumela?

Barutiši ba bantši le ditsebi mešomong e kgethegilego ya tsebo ba swanelwa ke tlhompho e kgolo kudu. Lega go le bjalo, histori e tletše ka mehlala ya barutiši ba tumilego bao ba bego ba fošitše ka mo go feletšego. Ka mohlala, mabapi le dipuku tše pedi tša ditaba tša thutamahlale tše di ngwadilwego ke radifilosofi wa mo-Gerika e lego Aristotle, radihistori Bertrand Russell o boletše gore, “ga go na lefoko le le letee ka dipukung ka bobedi leo le ka amogelwago go ya ka kgopolo ya thutamahlale ya mehleng yeno.” Gaešita le ditsebi tša mehleng yeno gantši di fihlelela diphetho tše di fošagetšego kudu. Rathutamahlale wa mo-Brithania Lord Kelvin o ile a bolela ka kgodišego ka 1895 gore: “Difofane tše di lego boima go feta moya ke tšeo di ka se tsogego di bile gona.” Ka gona, motho yo bohlale ga a no dumela ka ntle le pelaelo gore selo se itšego ke sa therešo feela ka gobane setsebi se itšego se bolela bjalo.​—Psalme 146:3.

Tlhokomelo e swanago e a nyakega ge go tliwa tabeng ya thuto ya bodumedi. Moapostola Paulo o be a tloga a rutilwe ke barutiši ba gagwe ba bodumedi gomme o be a “fišegela ditšo tša [bo-tatagwe]” ka tsela e feteletšego. Lega go le bjalo, go fišegela ga gagwe ditumelo tša setšo tša bagologolo ba gagwe, ge e le gabotse go ile gwa mmakela mathata. Go ile gwa mo lebiša ‘go hlomareleng phuthego ya Modimo a galefile, a e šuhla.’ (Ba-Galatia 1:​13, 14; Johane 16:​2, 3) Se sebe le go feta, Paulo o ile a tšwela pele ka nako e telele a “raxa seotledi,” a gana ditutuetšo le ge e le dife tšeo di ka bego di mo tutueleditše go dumela Jesu Kriste. Go ile gwa nyakega gore Jesu ka boyena a tsene ditaba gare ka tekanyo e kgolo bakeng sa go tutuetša Paulo gore a fetoše ditumelo tša gagwe.​—Ditiro 9:​1-6; 26:14.

Na o Tutuetšwa ke Methopo ya Ditaba?

Mohlomongwe methopo ya ditaba e tutueditše ditumelo tša gago gagolo. Batho ba bantši ba thabela gore go na le tokologo ya polelo methopong ya ditaba, yeo e ba neago tumelelo ya go hwetša tsebišo yeo e ka ba holago. Lega go le bjalo, go na le ditutuetšo tše matla tšeo gantši di ka hlalefetšago methopo ya ditaba. Seo gantši se bolelwago ke tsebišo ya go beba sefahlego yeo e ka  kgomago tsela ya gago ya go nagana ka bohwirihwiri.

Ka mo go oketšegilego, e le gore e ipiletše goba e gogele go batheetši ba bantši kudu, methopo ya ditaba e sekametše go phatlalatšeng seo se tsošago maikwelo le seo se sa tlwaelegago. Seo se bego se ka se tsoge se boletšwe goba go gatišetšwa batho bohle nywageng e mmalwa e fetilego ke seo lehono se fetogilego se se tlwaelegilego. Gaešita le ge go direga ka go nanya, ditekanyetšo tše di tiilego tša boitshwaro di a hlaselwa le go fedišwa ganyenyane-ganyenyane. Menagano ya batho e kgopamišwa ganyenyane-ganyenyane. Ba thoma go dumela gore “bobe ba re ké botse, ’me botse ba re ké bobe.”​—Jesaya 5:​20; 1 Ba-Korinthe 6:​9, 10.

Go Hwetša Motheo o Tiilego wa go Dumela

Go aga dikgopolong le difilosofing tša batho go swana le go aga lešabašabeng. (Mateo 7:​26; 1 Ba-Korinthe 1:​19, 20) Ka gona, o ka thea ditumelo tša gago ka kgodišego godimo ga eng? Ka ge Modimo a go neile bokgoni bja go nagana e le gore o ka nyakišiša ka lefase leo le go dikologilego le go botšiša dipotšišo tše di lego mabapi le ditaba tša moya, na ga se ga tlhaologanyo gore gape o be a tla nea tsela ya go hwetša dikarabo tše di nepagetšego tša dipotšišo tša gago? (1 Johane 5:​20) Ee, ka kgonthe o be a tla dira seo! Ka gona, o ka tseba bjang seo e lego sa therešo goba sa kgonthe ge go tliwa ditabeng tša borapedi? Ga re dika-dike go bolela gore Lentšu la Modimo, Beibele, le nea motheo o nnoši wa go dira se.​—Johane 17:​17; 2 Timotheo 3:​16, 17.

Motho yo mongwe a ka re: “Eupša ema go se nene, na bao ba nago le Beibele ga se bona bao ba bakilego kgohlano e kgolo le kgakanego ditabeng tša lefase?” Go ba gona, ke therešo gore baetapele ba bodumedi bao ba ipolelago gore ba latela Beibele ba tšweleditše dikgopolo tše dintši tše di gakantšhago le tše di thulanyago. Ge e le gabotse, se ke ka gobane ga se ba thea ditumelo tša bona Beibeleng. Moapostola Petro o ba hlalosa e le “baporofeta ba maaká” le “baruti ba maaká” bao ba bego ba tla baka “dikaroxô [tše] di išaxo thsenyexong.” Petro o bolela gore, e le ditla-morago tša ditiro tša bona, ‘ba tlo nyatšiša tsela ya therešo.’ (2 Petro 2:​1, 2) Go sa dutše go le bjalo, Petro o ngwala gore, “re na le Lentšu leo la porofetô le le tiilexo ruri; Le dira xabotse xe Le le šetša bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi.”​—2 Petro 1:19; Psalme 119:​105.

Beibele e re kgothaletša go hlahloba ditumelo tša rena ka go bapiša le seo e se rutago. (1 Johane 4:1) Babadi ba dimilione ba makasine wo ba ka hlatsela gore go dira seo go okeditše morero le go tsepama maphelong a bona. Ka gona e-ba bjalo ka ba-Berea ba dikgopolo tše botse. ‘Hlahloba Mangwalo ka mehla ka kelohloko’ pele o dira phetho ya seo o tlago go se dumela. (Ditiro 17:​11) Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go thuša gore o dire seo. Go ba gona, ke phetho ya gago mabapi le seo o nyakago go se dumela. Lega go le bjalo, e tla ba gabohlale go kgonthišetša gore ditumelo tša gago ke tše di agilwego, e sego ka bohlale bja motho le dikganyogo tša gagwe, eupša go e na le moo, ka Lentšu la Modimo leo le utolotšwego la therešo.​—1 Ba-Thesalonika 2:​13; 5:21.

[Seswantšho go letlakala 6]

O ka thea ditumelo tša gago ka kgodišego Beibeleng