Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Jobo o tlaišegile ka lebaka le le kaaka’ng?

Batho ba bangwe ba nagana gore diteko tša Jobo di tšere nywaga e mentši, eupša puku ya Jobo ga e bolele ka go tlaišega nako e telele mo go bjalo.

Sebopego sa mathomo sa diteko tša Jobo, go lahlegelwa ke ditho tša lapa la gagwe le dithoto go bonala se bile ka lebaka le le kopana. Re bala gore: “Ya re ka ’tšatši le lengwê, xe barwa ba Jobo le barwedi ba xaxwe bà le dijong bà e-nwa beine, ba le lapeng la moxolo ’a bôná.” Jobo o ile a hwetša dipego ka go latelana gore o lahlegetšwe​—ke dikgomo tša gagwe, dipokolo tša gagwe, dinku tša gagwe, dikamela tša gagwe le bahlanka ba gagwe bao ba bego ba mo hlokomelela diphoofolo tšeo. Go bonala kapejana ka morago ga moo, Jobo a ile a kwa ka lehu la barwa ba gagwe le barwedi ba gagwe bao ba bego “ba le dijong, bà e-nwa beine lapeng la moxolo ’a bôná.” Go bonagala eka dilo tše ka moka di diragetše ka letšatši le tee. (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)​—Jobo 1:​13-19.

Sebopego se se latelago sa diteko tša Jobo se swanetše go ba se tšere nako e teletšana. Sathane o ile a batamela Jehofa gomme a bolela gore Jobo o be a tla palelwa tekong ya potego ge e ba teko e be e ka mo kgoma ka go lebanya​—mmele wa gagwe ka noši. Ke moka Jobo o ile a hlokofatšwa ka “dišô tše di hlôhlônaxo xo tloxa lenaong xo fihla phoxong.” Go phatlalala ga bolwetši bjo mmeleng wa gagwe ka moka go swanetše go ba go ile gwa tšea nako. Gape go swanetše go ba go tšere nako gore ditaba tše “bošula” tše di fihle ditsebeng tša bao ba bego ba itira bahomotši ba gagwe, bao ba ilego ba tla go yena.​—Jobo 2:​3-11.

Elifase o be a e-tšwa Themane nageng ya Edomo, gomme Tsofara o be a e-tšwa tikologong ya ka leboa-bodikela bja Arabia, ka gona ditikologo tša gabo bona di be di se kgole le ya gabo Jobo kua Utsi, yeo mohlomongwe e bego e le ka leboa la Arabia. Lega go le bjalo, Bilidada e be e le wa Sua, gomme go kwešišwa gore batho ba gabo ba be ba dula kgaufsi le Eforate. Ge e ba Bilidada o be a le tikologong ya gabo ka nako yeo, go ka ba go tšere dibeke goba dikgwedi gore a kwe ka boemo bja Jobo gomme a ye Utsi. Ee, go a kgonega gore boraro bjo bo be bo le tikologong ya Jobo ge go tlaišega ga gagwe go thoma. Go ba gona, ge bagwera ba Jobo ba bararo ba be ba fihla, ba ile ba “tla ba dula fase le yêna, ba fetša matšatši a šupaxo le mašexo a ôna” ba sa bolele.​—Jobo 2:​12, 13.

Ke moka go ile gwa tla sebopego sa mafelelo sa diteko tša Jobo, seo ditaba tša sona di lego dikgaolong tše dintši tša puku. Go be go na le tatelano ya dipolelo tša bao ba bego ba ipitša bahomotši ba gagwe gomme Jobo gantši o be a araba. Ka morago ga ge seo se fedile, lesogana Elihu le ile la nea tayo, gomme Jehofa o ile a phošolla Jobo a le magodimong.​—Jobo 32:​1-6; 38:1; 40:​1-6; 42:1.

Ka gona, tlaišego ya Jobo le mafelelo a yona e ka ba e diragetše ka dikgwedi tše sego kae, mohlomongwe ka tlase ga ngwaga. O ka ba o tseba go tšwa phihlelong gore diteko tše thata di bonagala di e-ba gona ka mo go sa felego. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go lebala gore di a fela, go etša ge go bile bjalo ka tša Jobo. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore diteko tšeo re lebeletšanego le tšona di tšwela pele ka lebaka le letelele gakaakang, anke re dule re gopola thekgo ya Modimo, bjalo ka ge e bontšhitšwe mantšung a buduletšwego: “Xobane morwalônyana wó wa ditlaišêxô tša lebakanyana, e re ruiša lehumô la letaxô le le sa felexo, le le fetišaxo tšohle.” (2 Ba-Korinthe 4:​17) Moapostola Petro o ngwadile gore: “’Me Modimo wa dikxauxêlô tšohle, e a Le bileditšexo letaxong la xaxwe la neng le neng ka Kriste, lena ba xo tlaišêxa ka lebakanyana, ó tlo Le dira ba botlalô; ó tlo Le thêkxa; ó tlo Le tiiša, Le se hlwê Le šišinyêxa.”​—1 Petro 5:​10.