Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Phadima Bjalo ka Dietša Motseng wa Seetša

Go Phadima Bjalo ka Dietša Motseng wa Seetša

Go Phadima Bjalo ka Dietša Motseng wa Seetša

Fluctuat nec mergitur, goba “O bethwa ke maphoto eupša ga a nwelele,” ke moano wa motse wa Paris.

KA GO swana le sekepe, nywageng e fetago 2 000 e fetilego, Paris e kgotleletše madimo a batšwa-ntle ba sa balegego le marabele a ka gare bakeng sa gore e tšwele pele e le gona. Ga bjale e le o mongwe wa metse e megolo e mebotse ya lefase, Paris e ratwa ka baka la bokgabo bja yona bjo bogolo, moloke-loke wa dihlare le mebusiamo e tumilego ya lefase. Ba bangwe ba nagana ka yona e le lefelo leo le etelwago leboelela ke direti, bo-mapentane le bo-radifilosofi. Ba bangwe ba thabela dijo tša yona tše bose gomme ba kgahlišwa ke diaparo tša gona tša maemo a godimo.

Go ya ka histori, Paris e be e dutše e le motheo wa Bokatholika. Nywaga e 200 e fetilego, Paris e be e bitšwa Motse wa Seetša ka lebaka la tema ya yona e bohlokwa mokgatlong wa boemo bja kgopolo wa Yuropa wo o tsebjago ka Tshedimošo. Lehono, go tsebja goba go sa tsebje, ba-Paris ba bantši ba tutueditšwe kudu ke filosofi ya go tloga morago nakong yeo go feta kamoo ba tutueditšwego ke bodumedi.

Lega go le bjalo, bohlale bja motho ga se bja bonegela maphelo a batho bjalo ka ge go letetšwe. Batho ba bantši lehono ba tsoma seetša methopong e fapa-fapanego. Mo e ka bago nywaga e 90 go fihla mo nakong ye, Dihlatse tša Jehofa di be di dutše di “bônêxa byalo ka dietša” kua Paris. (Ba-Filipi 2:​15) Bjalo ka basesiši bao ba nago le bokgoni, di ile tša swanelwa ke go dumelelana ganyenyane-ganyenyane le phetogo ya tshekamelo goba ditiragalo e le gore di sesiše “matsaka a dithšaba ka moka.”​—Hagai 2:7.

Motse wo o Hlohlago

Morago kua ka 1850, Paris e be e le motse wa badudi ba 600 000. Badudi ba mehleng yeno, go akaretša le ba mafelong a ka ntle ga toropo ba feta dimilione tše senyane. Kgolo e bjalo e dirile gore Paris e be motse wa Fora wo o nago le badudi bao ba hlaka-hlakanego kudu. Ke lefelo la lefaseng la thuto e phagamego kudu, le na le e nngwe ya diyunibesithi tša kgale kudu tša lefase, gomme ke legae la barutwana ba ka bago 250 000. Mafelo a mangwe a ka ntle ga toropo a Paris, a nago le meago e mentši e bonagalago ka go tšwafa le go hloka mošomo ke lefelo la Paris leo le sa kgahlišego. Ka ntle le pelaelo, go nyakega bokgoni le go tlwaela gore Dihlatse tša Jehofa di nee ditaba tše dibotse ka mokgwa o ipiletšago bathong ba mehuta ka moka.​—1 Timotheo 4:10.

Basepedi ba go boga naga ba ka godimo ga dimilione tše 20 ba etela Paris ngwaga o mongwe le o mongwe. Ba ka namela ka lethabo Tora ya Eiffel, ba itshepelela kgaufsi le noka ya Seine goba ba dula dikhefing le mafelong a go rekišetša bjala a manyenyane ba hema moya wa tikologong yeo. Lega go le bjalo, mosepelo wa ka mehla wa bophelo bakeng sa ba-Paris e ka ba wa leema-​ema kudu.

Mokriste yo e lego modiredi wa nako e tletšego o hlalosa ka gore: “Batho ba dula ba itlhaganetše. Ge ba boa mošomong ba lapile kudu.” Go boledišana le batho bao ba swaregilego ga go bonolo.

Lega go le bjalo, bjo bongwe bja mathata a magolo ao Dihlatse tša Jehofa di lebeletšanego le wona Paris ke go boledišana le batho ka magaeng a bona. Meago e mengwe e na le di-intercom. Lega go le bjalo, ka go oketšega ga bosenyi meago e mengwe ya bodulo gantši e na le dikgoro tša elektroniki gomme go tsena ga go kgonege. Se ka ntle le pelaelo se tlaleletša tabeng ya gore ditikologong tše dingwe, go na le tekanyo ya Hlatse e tee feela go batho ba 1 400. Ka gona, go nea bohlatse ka mogala le bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago ke mo go dirišwago ka mo go oketšegilego. Na Dihlatse tša Jehofa di ile tša kgona go dira gore ‘seetša sa tšona se bonege’ ka ditsela tše dingwe?​—Mateo 5:16.

Dibaka le mafelo a go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago ke tše dintši. Martine o ile a bona mosadi yo a bego a bonagala a gateletšegile a eme boema-peseng. Mosadi o be a sa tšwa go lahlegelwa ke morwedi wa gagwe a nnoši. Martine o ile a mo nea poroutšha e nago le kholofelo ya Beibele e homotšago ya tsogo. Ke moka ga se a ka a kopana le yena ka dikgwedi tše sego kae. Ge Martine a be a kopana le mosadi gape, o ile a kgona go thoma thuto ya Beibele le yena. Go sa šetšwe kganetšo ya monna wa gagwe, mosadi o ile a ba Hlatse.

Bohlatse bjo bo sa Rulaganyetšwago bjo bo Enywago Dienywa

Tshepedišo ya dinamelwa tša phatlalatša tša Paris ke e nngwe ya tše di šomago kudu lefaseng. Dinamelwa tše di tumilego tša ka tlase ga mmu di nametša banamedi ba 5 000 000 letšatši ka letšatši. Seteišene sa Paris se segolo sa ka tlase ga mmu, Châtelet-Les-Halles, go bolelwa gore ke se segolo kudu lefaseng e bile se šoma kudu. Dibaka tša go kopana le batho fao ke tše dintši. Alexandra o sepela ka tsela ya ka tlase ga mmu ge a e-ya mošomong ka mehla. Letšatši le lengwe o ile a boledišana le lesogana leo le bego le babja o šoro le swere ke leukemia. Alexandra o ile a mo nea pampišana e lego mabapi le kholofelo ya Paradeise. Poledišano ya Beibele e ile ya swarwa ka nako le lefelo tše swanago beke e nngwe le e nngwe ka dibeke tše tshela. Ke moka ka tšatši le lengwe monna o ile a kgaotša go tla. Kapejana ka morago ga moo, mosadi wa gagwe o ile a leletša Alexandra mogala gomme a mmotša gore a tle sepetlele ka ge monna wa gagwe a be a le boemong bjo bo šoro. Ka manyami, Alexandra o ile a fihla ka morago ga nako. Ka morago ga lehu la gagwe, mosadi wa monna yoo o ile a hudugela Bordeaux, ka borwa-bodikela bja Fora, moo a ilego a etelwa ke Dihlatse tša lefelong leo. E be e le ditaba tše di kgahlišago gakaakang go Alexandra go kwa ka morago ga ngwaga gore mohlologadi yoo ke Hlatse ya Jehofa ya Mokriste e kolobeditšwego, ka kholofelo ya go bona monna wa gagwe a tsošwa!​—Johane 5:​28, 29.

Mosadi wa Mokriste yo a tšofetšego o ile a boledišana le Renata ka tereneng e tšwago Paris e e-ya Limoges, bogareng bja Fora. Nageng ya gabo ya Poland, Renata o ile a ithuta thuta-tumelo, Sehebere le Segerika ka nywaga e mehlano, eupša o be a lahlegetšwe ke tumelo. Dikgwedi tše tharo pejana, o ile a rapela Modimo. Gaešita le ge a be a sa thabele e le ka kgonthe seo kgaetšedi yo a tšofetšego a bego a se bolela gomme a sa nagane gore o tla kwa ka yena gape, Renata o ile a mo nea nomoro ya gagwe ya mogala. Lega go le bjalo, kgaetšedi o ile a phegelela gomme a kgonthišetša gore kapejana ka morago ga moo go na le motho yo a etelago Renata. Ge banyalani ba Dihlatse ba be ba e-tla go mmona, Renata o ile a nagana gore, ‘Ba tlo nthuta’ng?’ Go sa šetšwe thuto ya gagwe ya thuta-tumelo, ka boikokobetšo Renata o ile a gogelwa ke therešo ya Beibele. O hlalosa gore: “Ke ile ka kwešiša di sa tloga fase gore ke therešo.” Ga bjale o thabela go abelana molaetša wa Beibele le ba bangwe.

Michèle o be a ithuta go otlela. Barutwana ba bangwe ka phapošing ya gagwe ya go ithuta go otlela ba ile ba thoma go bolela ka dikopano tša botona le botshadi tša pele ga lenyalo. Michèle o ile a bontšha go gana ga gagwe seo. Beke ka morago ga moo, mohlahli wa go otlela e lego Sylvie o ile a mmotšiša gore: “Na o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?” Sylvie o ile a kgahlišwa kudu ke pono ya Michèle e theilwego Beibeleng. Go ile gwa thongwa thuto ya Beibele gomme ngwaga ka morago Sylvie o ile a kolobetšwa.

Diphaka le dirapana tše dintši kua Paris di nea lefelo le lebotse bakeng sa go boledišana le batho. Ka go šomiša gabotse nako ya go khutša, Josette o ile a ya phakeng moo mokgekolo yo a bitšwago Aline a bego a itshepelela. Josette o ile a hlalosa dikholofetšo tše kgahlišago tšeo di hwetšwago ka Beibeleng. Go ile gwa rulaganywa thuto ya Beibele gomme Aline kapejana o ile a tšwela pele go fihla ntlheng ya kolobetšo. Ga bjale, a e-na le nywaga e 74 Aline ke modiredi wa mmulamadibogo wa ka mehla yo a nago le tšweletšo kudu, o thabela go abelana therešo ya Bokriste le ba bangwe.

Seetša Bakeng sa Ditšhaba ka Moka

Ga go nyakege gore Dihlatse kua Paris di ye dinageng tša kgole gore di thabele boemo bjo bo fapa-fapanego bja setšo bjo bo humilego. Mo e ka bago 20 lekgolong ya badudi ke bašele. Go na le diphuthego tša Bokriste le dihlopha ka maleme a fapa-fapanego a 25.

Bokgoni le boikgopolelo gantši di tlaleletša mafelelong a mabotse kabelong ye e kgethegilego ya boebangedi. Hlatse e nngwe ya mo-Filipino e ile ya ithomela tšhemo ya yona e kgethegilego. Ge e be e le mabenkeleng, e ile ya kgona go thoma dithuto tša Beibele tše mmalwa ka go thoma dipoledišano le ma-Filipino a mangwe ka mabenkeleng.

Ke mo go putsago go gata mogato wa pele boboleding. Ka December 1996, ka morago ga go tseba gore disorokisi tše di tumilego kudu lefaseng di tla toropong, Dihlatse tša phuthegong e nngwe ya leleme le šele di ile tša phetha ka go leka go boledišana le bo-radisorokisi. Bošegong bjo bongwe ka morago ga pontšho, di ile tša kgona go boledišana le bo-radisorokisi bao ba bego ba e-ya hoteleng ya bona. Go gata mogato wa pele mo go feleleditše ka go sepedišwa ga Dibeibele tše 28, dipuku tša Bokriste tše 59, diporoutšha tše 131 le dimakasine tše 290. Mafelelong a go dula dibeke tše tharo, yo mongwe wa bo-radisorokisi o ile a botšiša gore: “Nka ba bjang yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?” Yo mongwe o itše: “Ke tla dira boboledi nageng ya gešo!”

Mahumo a Fihlilwego ao a Swanetše go Hwetšwa

Kae le kae moo ba lebelelago gona, baeng ba Paris ba lemoga mahumo a kgahlišago a bokgabo go tšwa mehleng e fetilego. Lega go le bjalo, dilo tše bohlokwa kudu di sa dutše di swanetše go ka hwetšwa. Aniza o ile a tla Fora le mogatša rakgadi wa gagwe yo e lego motseta. O bala Beibele ka mehla ge a le gae. Ka letšatši le lengwe ge a be a tloga gae ka lebelo, mmulamadibogo o ile a mo nea pampišana ya Lebaka Leo ka Lona o ka Botago Beibele. Go ile gwa dirwa kwano ya go tlo kopana bekeng e latelago gomme thuto ya Beibele e ile ya thongwa. Aniza o ile a ganetšwa kudu ke lapa la gabo. O ile a tšwela pele ka thuto ya gagwe go fihlela a kolobetšwa. O lebelela bjang tokelo yeo a nago le yona ya go abelana therešo le ba bangwe? “Mathomong modiro wa boboledi o be o le thata ka gobane ke na le dihlong. Lega go le bjalo, ge ke bala Beibele e a ntutuetša. Nka se fo khutša ke sa dira selo.” Boemo bjoo bja kgopolo bo hlaola Dihlatse tše dintši kua Paris, tšeo di ‘nago le mo gontši moo di swanetšego go go dira modirong wa Morena.’​—1 Ba-Korinthe 15:58.

Therešo ya Beibele gape e phadima medirong ya go aga nywako mafelong a lego lekatana a Paris bakeng sa go utolla “mahumo” a mangwe. Ka boikemišetšo bja go adima direkhoto tše dingwe, Bruce o ile a etela mogwera wa gagwe yo a bego a sa tšwa go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ge a hwetša mogwera wa gagwe a ahla-ahla Beibele le ba bangwe ba bagwera ba Bruce, Bruce o ile a theetša poledišano. O ile a amogela mpho ya thuto ya Beibele eupša o be a na le mathata a mangwe. “Ke be ke tsebja kudu tikologong. Mogolo’aka o be a dula a e-lwa, gomme ke be ke rulaganya meletlo ya go tantsha ya mašata. Ba bangwe ba ka amogela bjang taba ya gore ke be ke e-ba Hlatse?” Go sa šetšwe dikgopelo tša leboelela gore a rulaganye meletlo, Bruce o ile a kgaotša mošomo woo. Kgwedi e tee ka morago o ile a thoma boboledi: “Yo mongwe le yo mongwe tikologong o be a nyaka go tseba gore ke ka baka la’ng ke bile Hlatse.” Kapejana ka morago ga moo o ile a kolobetšwa. Ge nako e dutše e tšwela pele o bile le tokelo ya go tsenela Sekolo sa Tlwaetšo ya Bodiredi.

Go tsoma mahumo go ka nyaka maiteko a magolo kudu. Lega go le bjalo, ke lethabo gakaakang ge mošomo o e-ba le mafelelo a mabotse! Jacky, Bruno le Damien e be e le bašomi ba lepakeng kua Paris. Jacky o hlalosa gore: “Go be go sa kgonege go kopana le rena ka gobane re be re šoma ka nako e nngwe le e nngwe gomme re be re dula re se gona gae.” Patrick e lego mmulamadibogo wa ka mehla, o ile a bona gore go be go na le diphapoši tše nyenyane kua godimo ga moago, gomme o ile a lemoga gore bonyenyane e tee e na le batho bao ba dulago go yona. Maiteko a gagwe a go phegelela bakeng sa go fihlelela badudi a ile a tšweletša mafelelo a mabotse ge mantšiboa a mangwe mafelelong a kopana le Jacky, yoo a bego a dula moo ka lebakanyana feela. Mafelelo e bile afe? Bagwera ba bararo e bile Dihlatse gomme ba ile ba kgona go hwetša mošomo o mongwe wo o ilego wa ba dumelela go ba le karolo e tletšego modirong wa pušo ya Modimo.

Go Okobatša Ledimo

Morago bjale, e mengwe ya methopo ya ditaba kua Fora e ile ya bontšha Dihlatse tša Jehofa e le sehlotswana sa bodumedi se kotsi. Ka 1996, Dihlatse di ile tša tšea karolo ka pelo ka moka go abeng dikopi tše fetago dimilione tše senyane tša pampišana ya tsebišo e kgethegilego e rego Jehovah’s Witnesses​—What You Need to Know. Mafelelo e be e le a kgahlišago kudu.

Go ile gwa dirwa maiteko a kgethegilego bakeng sa go fihlelela yo mongwe le yo mongwe. Bahlankedi ba bantši ba ile ba bontšha tebogo ya bona bakeng sa Dihlatse. Moeletši yo mongwe wa mmasepala o ngwadile gore: “Dihlatse tša Jehofa di dirile gabotse ka go aba pampišana ye. E phošolla maaka.” Ngaka e boletše ka gore: “Ke be ke dutše ke letetše se ka lebaka le letelele kudu!” Monna yo mongwe yo a tšwago tikologong ya Paris o ngwadile gore: “Ke badile pampišana ya Jehovah’s Witnesses​—What You Need to Know ka mahlatse. Ke tla rata go tseba ka mo go oketšegile le go diriša ka mo go holago thuto ya legae ya Beibele ka ntle le tefo.” Yo mongwe o ngwadile gore: “Ke leboga potego ya lena.” Mosadi yo mongwe wa Mokatholika o boditše Dihlatse gore: “Ruri! Mafelelong le arabetše maakeng a!”

Lethabo le le kgethegilego bakeng sa bafsa ba bantši ba Dihlatse kua tikologong ya Paris e be e le lesolo la go ruta leo le rulagantšwego bakeng sa Matšatši a Bafsa a Makatholika a Lefase ka 1997. Gaešita le ge thempheretšha e be e le ka godimo ga 35° C, Dihlatse tša ka godimo ga tše 2 500 di ile tša tšea karolo. Ka matšatši a sego kae feela di ile tša tlogelela bafsa dikopi tše 18 000 tša poroutšha ya Puku ya Batho ka Moka dikarolong ka moka tša naga. Go oketša go go nea bohlatse bjo bobotse leineng la Jehofa le go bjala dipeu tša therešo, lesolo le ile la tutuetša Dihlatse tša bafsa. Kgaetšedi yo mongwe wa mofsa yo a ilego a fokotša nako ya gagwe ya maikhutšo e le gore a be le karolo e tletšego maitekong a a kgethegilego o ngwadile gore: “Jehofa o na le batho ba thabilego lefaseng, bao ba dirišago matla a bona go tumiša leina la gagwe. Matšatši a a mabedi a tletšego le a putsago, e be e tloga e le a swanelago ke maikhutšo a bophelo ka moka! (Psalme 84:​10)”

February 28, 1998 e swaile ngwaga wa bo-65 wa lengwalo leo le neilwego ke Hitler leo le ilego la feleletša ka go thibelwa ga Dihlatse tša Jehofa kua Jeremane. Dihlatse kua Fora di ile tša diriša letšatši leo bakeng sa go bontšha phatlalatša diholong tšeo di hirišitšwego bidio ya Jehovah’s Witnesses Stand Firm Against Nazi Assault, yeo e akaretšago tlaišo yeo batho ba Jehofa ba ilego ba tlaišwa ka yona. Go ile gwa abja ditaletšo tše fetago dimilione tše šupago. Bo-radihistori le bao ba bego ba dula gotee ka kampeng ba ile ba nea bohlatse bjo bo kgomago maikwelo. Tikologong ya Paris, mo e ka bago ba 5 000 ba ile ba ba gona go akaretša le palo e bonagalago ya bao e sego Dihlatse.

Ba bantši kua Paris ba thabela kudu seetša sa moya gomme ba thabela gore bagoeledi ba Mmušo ba etša ka go phadima bjalo ka dietša. Go bjalo ka ge Jesu a itše: “Punô ké e ntši; ’me badiri xa ba nene.” (Mateo 9:​37) Moya wa boikemišetšo wa Dihlatse tša Jehofa bakeng sa go fenya ditlhohlo tša boboledi motseng o dirile Motse wa Paris go ba wa Seetša ka mokgwa o kgethegilego, bakeng sa go tumiša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 9]

Holo ya Motse

[Seswantšho go letlakala 9]

Musiamo wa Louvre

[Seswantšho go letlakala 9]

Opera Garnier

[Diswantšho go letlakala 10]

Go abelana molaetša wa Beibele le batho bao ba swaregilego kae le kae moo ba hwetšagalago gona