Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Puku Yeo Bafsa ba Bantši ba sa e Kgahlegelego

Puku Yeo Bafsa ba Bantši ba sa e Kgahlegelego

Puku Yeo Bafsa ba Bantši ba sa e Kgahlegelego

MOSADI yo mofsa yo a bitšwago Beate o boletše gore: “Ke tla tseba bjang gore Beibele ka kgonthe ke Lentšu la Modimo? Bjalo ka puku, ga e nkgahle.”

Jeremane, moo Beate a dulago gona, bafsa ba bantši ba na le maikwelo a swanago le a gagwe; ka gona, ga ba nagane gore go bala Beibele go bohlokwa. Nyakišišo ya morago-rago bjale moo e utolotše gore, mo e nyakilego go ba 1 lekgolong ya bafsa ba bala Beibele gantši-ntši, 2 lekgolong gantši, 19 lekgolong ka sewelo, gomme ba ka bago 80 lekgolong ga ba e bale le ka mohla. Dipalo-palo tše e ka ba tše di swanago le tša dinageng tše dingwe, mohlomongwe le mo o dulago gona. Go molaleng gore Beibele ke puku yeo bafsa ba bantši ba sa e kgahlegelego.

Ka gona, ga go makatše gore ka kakaretšo moloko wa bafsa o tseba mo go nyenyane ka Beibele! Mathomong a ngwaga wa 2000, kuranta ya Lausitzer Rundschau e begile ka nyakišišo yeo e utolotšego gore ke batho ba bakae bao ba tsebago Melao e Lesome le go e diriša e le tlhahlo bophelong. Go moloko wa nywaga ya ka godimo ga e 60, ba 67 lekgolong ba be ba tseba melao le gona e be e ba hlahla; go ba nywaga ya ka tlase ga e 30, palo e be e le ka tlase ga 28 lekgolong feela. Ee, go bafsa ba bantši, Lentšu la Modimo ke mothopo o sa tlwaelegago wa tsebo.

Ba Bangwe ba na le Pono e Fapanego

Ka lehlakoreng le lengwe, lefaseng ka bophara go na le bafsa ba dimilione bao ba hweditšego Lentšu la Modimo e le la bohlokwa bjo bogolo. Ka mohlala, Alexander o na le nywaga e 19 gomme o bala Beibele mesong e mengwe le e mengwe pele a e-ya mošomong. O bolela gore: “Ke tsela e botse ya go thoma letšatši.” Sandra o go dirile mokgwa go bala karolo ya Beibele mantšiboa a mangwe le a mangwe. O hlalosa gore: “Go fetogile karolo ya mokgwa wa-ka wa letšatši le letšatši.” Le Julia wa nywaga e 13, o šetše a tlwaetše mokgwa wa go bala bonyenyane kgaolo e tee ya Beibele pele a e-ya go robala. “Ruri ke a go thabela, gomme ke nyaka go tšwetša mokgwa woo pele le nakong e tlago.”

Ke pono efe yeo e lego e nepagetšego le e bohlale? Na Beibele e tloga e swanelwa ke go balwa? Na ke yeo e holago le yeo e le go bohlokwa bakeng sa moloko wa bafsa? O nagana’ng?