Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo o ka Dirago Diphetho tše Dibotse ka Gona

Kamoo o ka Dirago Diphetho tše Dibotse ka Gona

Kamoo o ka Dirago Diphetho tše Dibotse ka Gona

TOKOLOGO ya go ikgethela ke mpho e tšwago go Modimo. Ka ntle le yona, re be re tla swana le diroboto, ra se kgone go laola ditiro tša rena. Lega go le bjalo, ka yona re kgona go lebeletšana le ditlhohlo. Ka go ba le tokologo ya go ikgethela, re swanetše go dira diphetho ge re dutše re phela.

Ke therešo gore diphetho tše dintši ke tšeo di sa rego selo. Tše dingwe tše bjalo ka gore motho o swanetše go kgetha mošomo ofe goba gore o swanetše go tsena lenyalong, di ka kgoma bokamoso bja rena ka moka. Go sa dutše go le bjalo tše dingwe di kgoma batho ba bangwe. Diphetho tše dingwe tše batswadi ba di dirago di na le mafelelo a magolo baneng ba bona. Go feta moo, re swanetše go ikarabela go Modimo bakeng sa diphetho tše dintši tšeo re di dirago.​—Ba-Roma 14:12.

Go Nyakega ga Thušo

Batho ga ba na pego e botse ge go tliwa tabeng ya go dira diphetho. E nngwe ya diphetho tša mathomo-thomo tša batho tšeo di begilwego e bile e kotsi. Efa o ile a dira phetho ya go ja seenywa seo Modimo a bego a se ileditše ka go lebanya. Kgetho ya gagwe, e ithekgile ka kganyogo ya boithati, e ile ya lebiša tabeng ya gore monna wa gagwe a mo tlatše go se kweng Modimo, gomme seo se feleleditše ka go tlišetša batho tlaišego e kgolo. Mabakeng a mantši, batho ba sa dutše ba thea diphetho tša bona kudu dikganyogong tša boithati go feta go di thea melaong ya motheo e lokilego. (Genesi 3:​6-19; Jeremia 17:9) E bile ge re lebeletšane le diphetho tše dikgolo, gantši re lemoga mafokodi a rena.

Ka gona, ga go makatše gore ba bantši ge ba dira diphetho tše dikgolo, ba tsoma thušo methopong yeo e phagametšego batho. Beibele e bega ka tiragalo ya nakong ya ge Nebukadinetsara a le gare ga lesolo la bohlabani, moo a ilego a swanelwa ke go dira phetho. Gaešita le ge e be e le kgoši, o ile a kwa go nyakega gore “dinoxê di mo noxêle,” a nyaka go ikopanya le meoya. Lega go le bjalo, pego e re: “Xo xaraxašwê mesêbê, xo botšišwê ditaolá, xo laolwe ka dibete.” (Hesekiele 21:​26) Ka mo go swanago lehono, ba bantši ba ya go didupe le balepi ba dinaledi gomme ba tsoma thušo go meoya ka ditsela tše dingwe. Eupša methopo ye ke ya bofora le ya go aroša.​—Lefitiko 19:31.

Go na le Yo a ka botwago ka mo go feletšego yoo go theoša le histori ka moka a thušitšego batho go dira diphetho tše bohlale. Yoo ga se yo mongwe ge e se Jehofa Modimo. Ka mohlala, mehleng ya bogologolo Modimo o neile setšhaba sa gagwe sa Isiraele Urime le Tumime​—mohlomongwe, matengwa a makgethwa ao a bego a dirwa ge setšhaba se be se lebeletšane le maemo a bohlokwa kudu. Ka Urime le Tumime, Jehofa o be a nea dikarabo tše lebanyago tša dipotšišo gomme a thuša bagolo ba Isiraele go kgonthišega gore diphetho tša bona di be di dumelelana le thato ya gagwe.​—Ekisodo 28:​30; Lefitiko 8:8; Numeri 27:21.

Ela hloko mohlala o mongwe. Ge Gideoni a be a kgopelwa go etelela madira a Isiraele pele malebana le Midiane, o ile a swanela go dira phetho ya ge e ba o swanetše go amogela tokelo e bjalo e phagamego. Gideoni e le ge a nyaka kgonthišetšo ya gore Jehofa o tla mo thekga, o ile a kgopela leswao la mohlolo. O ile a rapelela gore mokgopa wo o tlogetšwego ka ntle bošego o kolobišwe ke phoka fela mmu wo o o dikologilego o dule o omile. Bošegong bjo bo latelago o ile a kgopela gore mokgopa o se ke wa koloba mola mmu wo o o dikologilego o swanetše go kolobišwa ke phoka. Jehofa ka botho o ile a nea Gideoni maswao ao a a kgopetšego. E le mafelelo a se, Gideoni o ile a dira phetho e lokilego, gomme ka thekgo ya Modimo, o ile a fenya manaba a ba-Isiraele ka mo go feletšego.​—Baahlodi 6:​33-40; 7:​21, 22.

Go Thwe’ng ka Lehono?

Lehono Jehofa o sa dutše a nea thušo go bahlanka ba gagwe ge ba lebeletšane le diphetho tše bohlokwa. Bjang? Na rena go etša Gideoni, re swanetše go kgopela ‘diteko tša mokgopa,’ maswao a tšwago go Jehofa bakeng sa gore a re bontšhe gore phetho e swanetšego ke efe? Banyalani ba bangwe ba ile ba ipotšiša ge e ba ba swanetše go huduga go ya go hlankela moo go nyakegago thušo e kgolo ya bagoeledi ba Mmušo. Bakeng sa go ba thuša go dira phetho, ba ile ba dira teko. Ba ile ba bapatša ntlo ya bona ka theko e itšego. Ge e ba ntlo e be e ka rekwa ka letšatši le itšego ka theko e boletšwego goba ya ka godingwana, ba be ba tla tšea se e le pontšho ya gore Modimo o nyaka gore ba huduge. Ge e ba ntlo e be e ka se rekwe, ba be ba tla phetha ka gore Modimo o be a sa nyake gore ba huduge.

Ntlo e ile ya se ke ya rekwa. Na yeo e be e le pontšho ya gore Jehofa o be a sa nyake gore banyalani ba ba hlankele moo go nyakegago thušo e kgolo? Ee, e tla ba go tshela mellwane go bolela ka kgodišego ka seo Jehofa a se direlago bahlanka ba gagwe le seo a sa ba direlego sona. Re ka se ke ra re lehono Jehofa le ka mohla ga a tsene ditaba gare bakeng sa go re bontšha thato ya gagwe. (Jesaya 59:1) Lega go le bjalo, ga re na tshwanelo ya go letela go tsena gare mo go bjalo diphethong tša rena tše dikgolo, ge e le gabotse ra tlogelela taba ya go dira diphetho ga rena go Modimo. Ke ka baka leo gaešita le Gideoni, dinakong tše dintši bophelong bja gagwe o ile a swanela go dira diphetho ka ntle le go amogela dipontšho tša mohlolo tše tšwago go Jehofa!

Lega go le bjalo, Beibele e bolela gore tlhahlo ya Modimo e gona. E bolela e sa le pele ka mehla ya rena gore: “Ditsêbê tša lena di tlo kwa ka nthaxo xa lena xe xo thwe: Tsela šé! Tšeang ka yôna! Le se fapoxêlê ka xo le letona le xe e le xo la ntsôxôšô!” (Jesaya 30:​21) Ge re lebeletšane le dikgetho tše bohlokwa, ke mo go swanetšego gabotse go nyaka go kgonthišega gore diphetho tša rena di dumelelana le thato ya Modimo gomme di bontšha bohlale bja gagwe bjo bo phagamego. Bjang? Ka go ya ka Lentšung la gagwe gomme re le dumelele gore e be ‘lebone dinaong tša rena le seetša ditseleng tša rena.’ (Psalme 119:​105; Diema 2:​1-6) Bakeng sa go dira se re swanetše go hlagolela mokgwa wa go monya tsebo e nepagetšego go tšwa ka Beibeleng. (Ba-Kolose 1:​9, 10) Gomme ge re lebeletšane le phetho, ka kelohloko re swanetše go nyakišiša melao ya motheo ka moka ya Beibele yeo e lego mabapi le taba yeo. Nyakišišo e bjalo e tla dira gore re kgone go “kgonthišetša dilo tša bohlokwa kudu.”​—Ba-Filipi 1:​9, 10NW.

Gape re swanetše go bolela le Jehofa ka thapelo re kgodišegile gore o tla re theetša. Ke mo go homotšago gakaakang go hlalosetša Modimo wa rena yo lerato phetho yeo re tla e dirago le ditsela tše dingwe tšeo re naganago ka tšona! Ka gona, ka kgodišego re kgopela tlhahlo go direng phetho e lokilego. Gantši, moya o mokgethwa o tla re gopotša ka melao ya motheo ya Beibele yeo e šomago, goba o ka re thuša go kwešiša ka mo go kwagalago kudu lengwalo leo le dumelelanago le boemo bja rena.​—Jakobo 1:​5, 6.

Jehofa gape o re nea bao ba godilego tsebong ka phuthegong bao re ka ahla-ahlago diphetho tša rena le bona. (Ba-Efeso 4:​11, 12) Lega go le bjalo, ge re e-ya go ba bangwe ga se ra swanela go latela tsela ya bao ba yago bathong ba bantši ka go latelelana go fihlela ge mafelelong ba hwetša yo a bolelago seo ba nyakago go se kwa. Ke moka ba latela keletšo ya gagwe. Gape re swanetše go gopola mohlala wa temošo wa Rehabeama. Ge a be a lebeletšane le go dira phetho e kgolo, o ile a amogela keletšo e botse go tšwa go banna ba bagolo bao ba ilego ba hlankela le tatagwe. Lega go le bjalo, go e na le gore a latele keletšo ya bona, o ile a ya go masogana ao a gotšego le ona. Ka go latela keletšo ya ona, o ile a dira phetho e mpe kudu gomme mafelelo a seo e ile ya ba gore a lahlegelwe ke karolo e kgolo kudu ya mmušo wa gagwe.​—1 Dikxoši 12:​1-17.

Ge o nyaka keletšo, e nyake go bao ba nago le phihlelo bophelong gomme ba e-na le tsebo e nepagetšego ya Mangwalo e bile ba e-na le tlhompho e tseneletšego ya go hlompha melao ya motheo e lokilego. (Diema 1:5; 11:​14; 13:​20) Ge go kgonega, iphe nako bakeng sa go naganišiša ka melao ya motheo yeo e akaretšwago gotee le ka tsebišo ka moka yeo o dirilego nyakišišo ka yona. Ge o thoma go bona dilo ka seetša sa Lentšu la Jehofa, phetho e botse e tla bonagala gabotse kudu.​—Ba-Filipi 4:​6, 7.

Diphetho Tšeo re di Dirago

Diphetho tše dingwe di dirwa gabonolo. Ge ba be ba laelwa gore ba emiše go nea bohlatse, baapostola ba be ba tseba gore ba swanetše go tšwela pele ba bolela ka Jesu, gomme kapejana ba ile ba tsebiša lekgotla la Sanhedrine ka phetho ya bona ya go kwa Modimo go e na le go kwa batho. (Ditiro 5:​28, 29) Diphetho tše dingwe di ka nyaka go naganišišwa kudu ka gobane ga go na pego ya Beibele yeo ka go lebanya e bolelago ka taba yeo. Lega go le bjalo, melao ya motheo ya Beibele ka mehla e tla hlabiša seetša diphethong tše kaone tšeo re di dirago. Ka mohlala, gaešita le ge mehuta e mentši ya boithabišo e hwetšagalago lehono e be e se gona mehleng ya Jesu, go na le dipolelo tšeo di kwagalago ka Beibeleng mabapi le seo se thabišago Jehofa le seo se sa mo thabišego. Ka gona, Mokriste le ge e le ofe yoo a thabelago boithabišo bjoo bo kgothaletšago bošoro, boitshwaro bjo bo gobogilego goba borabele o dirile phetho e mpe.​—Psalme 97:​10; Johane 3:​19-21; Ba-Galatia 5:​19-23; Ba-Efeso 5:​3-5.

Ka dinako tše dingwe, diphetho tše pedi e ka ba tšeo di nepagetšego ka moka. Go hlankela moo go nyakegago thušo e kgolo ke tokelo e thabišago gomme go ka lebiša ditšhegofatšong tše dikgolo. Eupša ge e ba motho ka mabaka a itšego a phetha go se dire bjalo, o sa dutše a ka dira mošomo o mobotse phuthegong ya gabo. Ka dinako tše dingwe, re ka lebeletšana le phetho yeo e tlago go re nea sebaka sa go bonagatša go tsenelela ga boineelo bja rena go Jehofa goba seo se lego bohlokwa kudu maphelong a rena. Ka gona, Jehofa o re dumelela go diriša tokologo ya rena ya go ikgethela bakeng sa go bontšha seo boemo bja rena bja pelo bo lego sona e le ka kgonthe.

Ba bangwe ba kgongwa ke diphetho tša rena leboelela. Ka mohlala, Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba thabela go lokologa dithibelong tše dintši tša Molao. Ka mohlala, se se be se bolela gore ba be ba ka amogela goba ba gana dijo tšeo di bego di sa hlweka ka tlase ga Molao. Go sa dutše go le bjalo, ba be ba kgothaletšwa gore ba naganele matswalo a ba bangwe ge ba dira phetho ya go diriša tokologo ye. Mantšu a Paulo tabeng ye a ka šoma diphethong tše dintši tšeo re di dirago: “Le se kê la ba ba xo kxopiša.” (1 Ba-Korinthe 10:​32) Kganyogo ya go se nyake go kgopiša ba bangwe e ka thuša go hlahloba diphetho tše dintši tšeo re di dirago. Ka ntle le moo, lerato la go rata moagišani ke molao wa bobedi o mogolo.​—Mateo 22:​36, 39.

Mafelelo a Diphetho tša Rena

Diphetho tšeo di dirwago ka letswalo le le hlwekilego gomme di theilwe melaong ya motheo ya Beibele ka mehla di tla ba le mafelelo a mabotse mafelelong. Ke therešo gore ka nako e kopana di ka nyaka gore motho a ikgafe. Ge baapostola ba be ba botša lekgotla la Sanhedrine ka phetho ya bona ya go tšwela pele ba bolela ka Jesu, ba ile ba otlwa pele ga ge ba ka lokollwa. (Ditiro 5:​40) Ge ba-Hebere ba bararo​—Sadirake, Misake le Abedinego​—ba be ba dira phetho ya gore ba ka se khunamele seswantšho sa gauta sa Nebukadinetsara, ba ile ba bea maphelo a bona kotsing. Ba be ba ikemišeditše go lebeletšana le kgonagalo ya gore phetho ya bona e ka bolela lehu la bona. Eupša ba be ba tseba gore ba be ba tla amogelwa le go šegofatšwa ke Modimo.​—Daniele 3:​16-19.

Ge e ba re lebana le mathata ka morago ga go dira phetho yeo e laolwago ke letswalo, gona ga go na lebaka la gore re nagane gore phetho yeo e be e fošagetše. “Nako le ditiragalo tše di sa letelwago” di ka kgoma gampe gaešita le mafelelo a diphetho tšeo di dirilwego ka maikemišetšo a mabotse. (Mmoledi 9:​11, NW) Go feta moo, ka dinako tše dingwe Jehofa o dumelela mathata gore a leke go ba ga kgonthe ga boineelo bja rena. Jakobo o ile a swanela go lwa bošego ka moka le morongwa pele ga ge a ka amogela tšhegofatšo. (Genesi 32:​25-27) Le rena ka mo go swanago re ka swanela go lwantšhana le bothata, gaešita le ge re dira se se lokilego. Go sa dutše go le bjalo, ge diphetho tša rena di dumelelana le thato ya Modimo, re ka kgodišega gore o tla re thuša go kgotlelela le gore mafelelong o tla re šegofatša.​—2 Ba-Korinthe 4:7.

Lega go le bjalo, ge o dira phetho e bohlokwa, o se ke wa ithekga ka bohlale bja gago ka noši. Tsoma melao ya motheo ya Beibele yeo e šomago. Bolela le Jehofa ka taba. Moo go kgonegago, boledišana le Bakriste-gotee bao ba godilego ka tsebo. Ke moka e-ba le sebete. Diriša tokologo ya boikgethelo yeo Modimo a go filego yona ka mokgwa wa boikarabelo. Dira phetho e botse gomme o bontšhe Jehofa gore pelo ya gago e a mmotegela.

[Seswantšho go letlakala 28]

Hlahloba Lentšu la Modimo pele ga ge o dira diphetho tše bohlokwa

[Diswantšho go letlakala 29]

Boledišana le Jehofa mabapi le diphetho tšeo o swanetšego go di dira

[Seswantšho go letlakala 30]

O ka boledišana le Bakriste bao ba godilego tsebong mabapi le diphetho tša gago tše dikgolo