Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Khutšo ya Kriste e ka Buša Bjang ka Dipelong tša Rena?

Khutšo ya Kriste e ka Buša Bjang ka Dipelong tša Rena?

Khutšo ya Kriste e ka Buša Bjang ka Dipelong tša Rena?

“Mo dipelong tša lena xo bušê khutšô ya [Kriste, NW], ye Le bileditšwexo yôna la ba mmele o tee.”​—BA-KOLOSE 3:15.

1, 2. Ke ka tsela efe ‘khutšo ya Kriste’ e bušago ka pelong ya Mokriste?

GO BUŠA ke lentšu leo le tenago ba bantši, ka ge le dira gore re nagane ka go dirišwa dilo ka kgapeletšo le go swarwa gampe. Kgothatšo ya Paulo go Bakriste-gotee kua Kolose e rego, ‘Mo dipelong tša lena go buše khutšo ya Kriste,’ e ka dira ba bangwe gore ba nagane gore ga se ga tlhaologanyo. (Ba-Kolose 3:​15) Na ga re batho bao ba nago le tokologo ya boikgethelo? Ke ka baka la’ng re swanetše go dumelelela selo le ge e le sefe goba motho le ge e le mang go buša ka dipelong tša rena?

2 Paulo o be a sa botše ba-Kolose gore ba gafe tokologo ya bona ya go ikgethela. Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le ‘go buša’ go Ba-Kolose 3:​15 le tswalana le lentšu leo le šupago malokwane yo a bego a nea sefoka diphadišanong tša mabelo tša mehleng yeo. Bao ba bego ba phenkgišana ba be ba e-na le tekanyo ya tokologo melaong ya papadi, eupša mafelelong malokwane e be e tla ba yena a phethago gore ke mang a latetšego melao gomme ka go rialo a fenya phadišanong. Ka mo go swanago, re na le tokologo ya go dira diphetho tše dintši bophelong, eupša ka mehla ge re dira bjalo khutšo ya Kriste e swanetše go ba “malokwane”​—goba bjalo ka ge mofetoledi Edgar J. Goodspeed a e fetolela, e be “molao wa motheo o bušago” ka dipelong tša rena.

3. ‘Khutšo ya Kriste’ ke eng?

3 ‘Khutšo ya Kriste’ ke eng? Ke go ba le boiketlo, boiketlo bja ka gare bjoo re bo hwetšago ge re e-ba barutiwa ba Jesu gomme re rutwa gore re a ratwa le go amogelwa ke Jehofa Modimo le Morwa wa gagwe. Ge Jesu a be a le kgaufsi le go tlogela barutiwa ba gagwe, o ile a ba botša gore: “Ke Le fa moláô [khutšo, NW] wa-ka. . . . Dipelo tša lena di se huduêxê, di se šiê.” (Johane 14:​27) Ka nywaga e ka bago 2 000, khutšo yeo e ile ya thabelwa ke ditho tše botegago tše tloditšwego tša sehlopha sa Kriste, gomme lehono bagwera ba sona, e lego “dinku tše dingwê,” ba a e thabela. (Johane 10:​16) Khutšo yeo e swanetše go ba tutuetšo e bušago ka dipelong tša rena. Ge re le ka tlase ga teko e šoro, e ka re thuša go phema go ngenwa ke poifo moko goba go tshwenyega ka mo go feteletšego. Anke re boneng kamoo se e lego therešo ge re lebeletšane le go hloka toka, ge re aparetšwe ke pelaelo le ge re ikwa re sa swanelege.

Ge re Lebeletšane le go Hloka Toka

4. (a) Jesu o ile a tlwaelana bjang le go hloka toka? (b) Bakriste ba ile ba arabela bjang tabeng ya go ba bahlaselwa ba go hloka toka?

4 Kgoši Salomo o itše: ‘Motho o buša motho gore a mo senye.’ (Mmoledi 8:9) Jesu o be a tseba go rereša ga mantšu ao. Ge a be a le legodimong, o ile a bona go hloka toka o šoro moo batho ba ilego ba go bontšhana. Ge a be a le lefaseng, o ile a tlaišwa ke go hloka toka mo gogolo ge yena, motho yo a se nago sebe, a be a latofatšwa ka thogako gomme a bolawa bjalo ka sesenyi. (Mateo 26:​63-66; Mareka 15:​27) Lehono, go hloka toka go sa dutše go atile gomme Bakriste ba therešo ba ile ba tlaišwa ka mo go feteletšego, ya ba “ba xo hloiwa ke dithšaba tšohle.” (Mateo 24:9) Lega go le bjalo, go sa šetšwe diphihlelo tše di šiišago kua dikampeng tša polao tša Nazi le dikampeng tša mošomo tša Soviet, go sa šetšwe go ba bahlaselwa ba bošoro bja dihlopha tša bahlola-mpherefere, ditatofatšo tša maaka le ditlhaselo tša maaka, khutšo ya Kriste e ba dirile gore ba dule ba tiile. Ba ile ba ekiša Jesu yoo re balago ka yena gore: “E a sa kaxo a roxa xe a roxwa, a se šupeletše xe a hlokofatšwa, a di xafêla Eo a ahlolaxo ka xo loká.”​—1 Petro 2:23.

5. Ge re e-kwa ka taba yeo e bonagalago e le go hloka toka ka phuthegong, ke eng seo re swanetšego go se ela hloko pele?

5 Tekanyong e nyenyane kudu, re ka dumela gore motho yo mongwe o swerwe ka mo go sa swanelago ka phuthegong ya Bokriste. Tabeng e bjalo, re ka ikwa bjalo ka Paulo yo a itšego: “Go kgopišitšwe mang, nna ka se fse?” (2 Ba-Korinthe 11:​29, NW) Re ka dira eng? Re swanetše go ipotšiša gore, ‘Na ruri ke go hloka toka e le ka kgonthe?’ Gantši ga re ke re tseba ditaba ka botlalo. Re ka fo ba re arabela ka matla ka morago ga go kwa motho yo mongwe yo a ipolelago gore o tseba dithopa. Ke ka lebaka le lebotse Beibele e rego: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle.” (Diema 14:​15) Ka gona go nyakega gore re be bohlale.

6. Re ka arabela bjang go hlokeng toka mo go lemogegago ka gare ga phuthego?

6 Lega go le bjalo, a re re mohlomongwe e be e le rena re hlaselwago ka go hloka toka mo go lemogegago. Motho yo a nago le khutšo ya Kriste ka pelong ya gagwe o be a tla arabela bjang? Re ka bona go nyakega gore re boledišane le motho yo re naganago gore o re fošeditše. Ka morago ga moo, go e na le go ahla-ahla taba le motho le ge e le ofe yo a tlago go theetša, ke ka baka la’ng o sa tlogele taba go Jehofa ka thapelo gomme o mo holofele gore o tla kgonthišetša gore toka e a phethwa? (Psalme 9:​10; Diema 3:5) E ka ba e le gore ka morago ga ge re dirile bjalo, re tla kgotsofalela go rarolla taba ka dipelong tša rena gomme ‘ra homola.’ (Psalme 4:4) Mabakeng a mantši, keletšo ya Paulo e tla ba e šomago: “Le fêlê Lè rwalana; Le lebalêlanê xe xo na le e a naxo le taba le e mongwê; bo-ka Kriste xe a Le lebaletše, le lena Le dirê ka mokxwa woo.”​—Ba-Kolose 3:13.

7. Ke eng seo re swanetšego go dula re se gopola ka mehla ditirišanong tša rena le banababo rena?

7 Lega go le bjalo, selo le ge e le sefe seo re se dirago, re swanetše go gopola gore le ge re ka se kgone go laola seo se diragetšego, re ka laola karabelo ya rena. Ge e ba re arabela ka tsela e se nago teka-tekano go hlokeng toka mo go lemogegago, seo se ka kgoma khutšo ya rena gampe go e na le go kgoma go hloka toka ka bogona. (Diema 18:​14) Re ka ba ra kgopišega gomme ra tlogela go kopanela le phuthego go fihlela re nagana gore toka e dirilwe. Mopsalme o ngwadile gore ge e le bao ba ratago melao ya Jehofa, “xa ba na se ba kxopišaxo.” (Psalme 119:​165) Therešo ke gore, yo mongwe le yo mongwe o lebeletšana le go hloka toka nako le nako. Le ka mohla o se ke wa dumelela diphihlelo tše bjalo tše sa thabišego di šitiša go hlankela ga gago Jehofa. Go e na le moo, dumelela khutšo ya Kriste go buša ka pelong ya gago.

Ge re Hlaselwa ke Dipelaelo

8. Tše dingwe tša dilo tše di bakago dipelaelo ke dife, gomme dipelaelo di ka feleletša ka eng?

8 Dipelaelo ke karolo ya kgonthe ya bophelo mo “mehleng [ye] ya bofêlô.” (2 Timotheo 3:1) Ke therešo gore Jesu o itše: “Le se kê la belaêla tša bophelô, la re: Re tlo ja’ng? Le xe e le tša mmele la re: Re tlo apara’ng?” (Luka 12:​22) Eupša ga se dipelaelo ka moka tše di bakwago ke go belaela mabapi le dilo tše di bonagalago. Loto o be a “tenexile” ka baka la bokgopo bja Sodoma. (2 Petro 2:7) Paulo o ile a hlaselwa ke ‘dipelaelo bakeng sa diphuthego ka moka.’ (2 Ba-Korinthe 11:​28, PK) Jesu o be a le bohlokong bjo bogolo kudu bošegong bja pele ga bja lehu la gagwe moo “dikudumêla tša xaxwe [di ilego] tša ba byalo ka marotholodi a madi a rôthêlaxo fase.” (Luka 22:​44) Ka mo go kwagalago, ga se dipelaelo ka moka e lego ponagatšo ya tumelo e fokolago. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore ke eng seo se ka bago se baka dipelaelo, ge e ba e le tše di tseneletšego e bile e le tša lebaka le letelele, di ka re amoga khutšo. Dipelaelo di notše ba bangwe moko, tša ba dira gore ba ikwe ba sa hlwe ba kgona go tšwela pele ka go rwala boikarabelo bjo bo akaretšwago go hlankeleng Jehofa. Beibele e re: “Manyami a pelo a imeletša motho fase.” (Diema 12:​25, PK) Ka gona, re ka dira’ng ge e ba re hlasetšwe ke dipelaelo?

9. Megato e mengwe e šomago yeo e ka gatwago bakeng sa go tloša dipelaelo ke efe, eupša ke dibaki dife tša dipelaelo tšeo di ka se kego tša tlošwa?

9 Maemong a mangwe, re ka kgona go gata megato e šomago. Ge e ba bothata bja tša kalafo e le modu wa dipelaelo tša rena, e tla ba ga bohlale go lebiša tlhokomelo go bjona, gaešita le ge ditaba tše bjalo e le tšeo motho a itirelago phetho go tšona. * (Mateo 9:​12) Ge e ba re imelwa ke boikarabelo bjo bogolo, e ka ba mo go kgonegago go abela ba bangwe bjo bongwe. (Ekisodo 18:​13-23) Lega go le bjalo, go thwe’ng ka bao​—ba bjalo ka batswadi​—ba nago le boikarabelo bjo boima bjo bo ka se abelwego ba bangwe? Go thwe’ng ka Mokriste yo a dulago le molekane yo a ganetšago? Go thwe’ng ka lapa leo le lego mathateng a magolo a tša boiphedišo goba leo le dulago tikologong ya ntwa? Ka ntle le pelaelo, re ka se ke ra fediša methopo ka moka ya dipelaelo tshepedišong ye ya dilo. Go sa dutše go le bjalo, re ka boloka khutšo ya Kriste ka dipelong tša rena. Bjang?

10. Ke ditsela dife tše pedi tšeo ka tšona Mokriste a ka tsomago go imologa dipelaelong?

10 Go tsoma khomotšo ka Lentšung la Modimo ke tsela e nngwe. Kgoši Dafida o ngwadile gore: “Mohla kè xoletšwe ke dipelaêlô ka teng xa-ka, ka bewa pelo ke dikhomotšô tša xaxo.” (Psalme 94:​19) “Dikhomotšô” tša Jehofa di ka hwetšwa ka Beibeleng. Go bala Puku yeo e buduletšwego ka mehla go tla re thuša go boloka khutšo ya Kriste ka dipelong tša rena. Beibele e re: “Lahlêla Morêna morwalô wa xaxo; Yêna ó tlo Xo babalêla; a ka se kê a bá a lesa moloki xe a ka šuthišwa.” (Psalme 55:​22) Ka mokgwa o swanago, Paulo o ngwadile gore: “A Le se kê la belaêla selô. Mo xo kaxo ba le tše Le di nyakaxo, Le di tlišê pele xa Modimo ka kxopêlô le ka thapêlô e naxo le teboxô. Xomme khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, a e bolokê dipelo tša lena le ’kxopolô tša lena xo Kriste Jesu.” (Ba-Filipi 4:​6, 7) Thapelo e tšwago pelong le ya ka mehla e tla re thuša go boloka khutšo ya rena.

11. (a) Ke bjang Jesu e bego e le mohlala o mobotse tabeng ya thapelo? (b) Re swanetše go lebelela thapelo bjang?

11 Jesu e be e le mohlala o mobotse tabeng ye. Lebakeng le lengwe, o ile a tšea lebaka la diiri a boledišana le Tatagwe wa legodimong. (Mateo 14:​23; Luka 6:​12) Thapelo e mo thušitše go kgotlelela diteko tše šoro kudu. Bošegong bja pele ga lehu la gagwe, manyami a gagwe a ile a gola kudu. O ile a itshwara bjang? O ile a rapela “ka go tiiša.” (Luka 22:​44, PK) Ee, Morwa wa Modimo yo a phethagetšego e be e le monna wa thapelo. Ka gona, ke mo go swanetšego gakaakang gore balatedi ba gagwe ba sa phethagalago ba hlagolele mokgwa wa thapelo! Jesu o rutile barutiwa ba gagwe gore ‘ba fele ba rapela ba sa lape.’ (Luka 18:1) Thapelo ke poledišano ya kgonthe le ya bohlokwa le Yo a re tsebago kaone go feta kamoo re itsebago ka gona. (Psalme 103:​14) Ge e ba re tla boloka khutšo ya Kriste ka dipelong tša rena, re tla ‘rapela ka go se kgaotše.’​—1 Ba-Thesalonika 5:17.

Go Fenya Mafokodi a Rena

12. Ke ka mabaka afe ba bangwe ba ka ikwago gore tirelo ya bona e a hlaelela?

12 Jehofa o lebelela yo mongwe le yo mongwe wa bahlanka ba gagwe e le yo bohlokwa. (Hagai 2:7) Lega go le bjalo, ba bantši ba hwetša go le thata go amogela se. Ba bangwe ba ka nolega moko ka baka la botšofadi, boikarabelo bjo bo golago bja lapa le boemo bjo bo fokolago bja tša maphelo. Ba bangwe ba ka ikwa ba le madi-mabe ka gobane ba e-tšwa setlogong se se kwešago bohloko. Ba bangwe gape ba ka tlaišwa ke diphošo tša nakong e fetilego, ba sa kgodišege tabeng ya ge e ba Jehofa a ka tsoga a ba lebaletše. (Psalme 51:3) Go ka dirwa’ng ka maikwelo a bjalo?

13. Go na le khomotšo efe ya Mangwalo bakeng sa bao ba ikwago ba sa swanelege?

13 Khutšo ya Kriste e tla re kgonthišetša ka lerato la Jehofa. Re ka tsošološa khutšo yeo ka dipelong tša rena ka go naganišiša ka taba ya gore Jesu le ka mohla ga se a ka a re go ba bohlokwa ga rena go lekanyetšwa ka go bapetša seo re se dirago le seo se dirwago ke ba bangwe. (Mateo 25:​14, 15; Mareka 12:​41-44) Seo a ilego a se gatelela e be e le go botega ka go se kwanantšhe. O boditše barutiwa ba gagwe gore: “E a tl’o xo tiišetša xo fihla bofelong, ké yêna a tl’o xo phološwa.” (Mateo 24:​13) Jesu ka noši o be a ‘lahlilwe’ ke batho, lega go le bjalo, o be a se na pelaelo ya gore Tatagwe o be a mo rata. (Jesaya 53:3; Johane 10:​17) Ke moka o ile a botša barutiwa ba gagwe gore le bona ba a ratega. (Johane 14:​21) Bakeng sa go gatelela se, Jesu o itše: “A dithaxa tše pedi xa di rekwe ka peni? Xomme le e tee ya tšôna e ka se wêle fase xe Tata-weno à sa rate. Ešita le meriri ya dihlôxô tša lena e badilwe ka moka! Ké xôna, se boifeng; Le feta dithaxa è le tše ntši.” (Mateo 10:​29-31) A kgonthišetšo e borutho gakaakang ya lerato la Jehofa!

14. Ke kgonthišetšo efe yeo re nago le yona ya gore Jehofa o bona yo mongwe le yo mongwe wa rena a le bohlokwa?

14 Jesu gape o itše: “Xa xo motho e a kxônaxo xo tla xo Nna, xe a sa xôxwe ke Tate e a nthomilexo.” (Johane 6:​44) Ka ge Jehofa a re gogetše go latela Jesu, O swanetše go ba a nyaka gore re phološwe. Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Le Tata-weno wa maxodimong xa a rate xe le o tee wa ba banyenyane bá a ka timêla.” (Mateo 18:​14) Ka gona, ge e ba o hlankela ka pelo e feletšego, o ka thabela mediro ya gago e mebotse. (Ba-Galatia 6:4) Ge e ba o tlaišwa ke diphošo tša nakong e fetilego, kgonthišega gore Jehofa o tla lebalela “ka tekanyo e kgolo” bao ba itsholago e le ka kgonthe. (Jesaya 43:​25; 55:7, NW) Ge e ba o ikwa o nolega moko ka baka la lebaka le ge e le lefe le lengwe, gopola gore “Morêna ó kxaufsi le ba ’pelo di rôbexilexo; ó phološa meôya e kxobetsi.”​—Psalme 34:18.

15. (a) Sathane o leka bjang go re amoga khutšo ya rena? (b) Ke kgodišego efe yeo re ka botago Jehofa ka yona?

15 Sathane o kganyoga kudu go go amoga khutšo ya gago. Ke mothomi wa sebe sa leabela seo ka moka ga rena re katanago le sona. (Ba-Roma 7:​21-24) Ka ntle le pelaelo o tla rata gore o nagane gore go se phethagale ga gago go dira gore tirelo ya gago e se ke ya amogelega go Modimo. Le ka mohla o se ke wa dumelela Diabolo a go nyamiša! Lemoga maano a gagwe, gomme o dire gore go a lemoga ga gago go go dire gore o ikemišetše go kgotlelela. (2 Ba-Korinthe 2:​11; Ba-Efeso 6:​11-13) Gopola gore, “Modimo, ó feta dipelo tša rena, ’me ó tseba tšohle.” (1 Johane 3:​20) Jehofa o bona se se fetago mafokodi a rena feela. Gape o bona maikemišetšo a rena gotee le merero. Ka gona, homotšwa ke mantšu a mopsalme a rego: “Xomme Morêna xa’ lahle sethšaba sa xaxwe, ’me naxa ya xaxwe a ka se e tloxêle.”​—Psalme 94:14.

Go Kopanywa Khutšong ya Kriste

16. Ke ka tsela efe re sego noši ge re katanela go kgotlelela?

16 Paulo o ngwadile gore re swanetše go dumelela khutšo ya Kriste e buša ka dipelong tša rena ka gobane re ‘bileditšwe go yona ka mmele o tee.’ Bakriste ba tloditšwego bao Paulo a ilego a ba ngwalela ba be ba bileditšwe go ba karolo ya mmele wa Kriste, go etša ge go le bjalo ka mašaledi a batlotšwa lehono. Bagwera ba bona ba “dinku tše dingwê” ba kopantšwe le bona e le “mohlape o tee” ka tlase ga “modiši o tee,” Jesu Kriste. (Johane 10:​16) E le o kopanego, “mohlape” wa lefaseng ka bophara wa ba dimilione o dumelela khutšo ya Kriste e buša ka dipelong tša wona. Go tseba gore ga re noši go re thuša go kgotlelela. Petro o ngwadile gore: “Lwang le [Sathane] Lè tiile tumelong; Le fêlê Lè tseba xore ké tšôna ditlaišêxô tše di wêlaxo le bana beno ba ba lexo mo lefaseng.”​—1 Petro 5:9.

17. Ke tlhohleletšo efe yeo re nago le yona bakeng sa go dumelela khutšo ya Kriste e buša ka dipelong tša rena?

17 Ka gona, anke ka moka re tšweleng pele go hlagolela khutšo, seenywa seo se bohlokwa sa moya o mokgethwa wa Modimo. (Ba-Galatia 5:​22, 23) Bao ba hwetšwago ke Jehofa ba hlwekile, ba se na bosodi gomme ba le khutšong mafelelong ba tla šegofatšwa ka bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise, moo go tla agago go loka. (2 Petro 3:​13, 14) Re na le mabaka ohle a go dumelela khutšo ya Kriste e buša ka dipelong tša rena.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 9 Mabakeng a mangwe, dipelaelo di ka bakwa goba tša tiišwa ke maemo a tša kalafo, a bjalo ka kgateletšego e tseneletšego e kgonthišeditšwego ka tša kalafo.

Na o a Gopola?

• Khutšo ya Kriste ke eng?

• Khutšo ya Kriste e ka buša bjang ka dipelong tša rena ge re lebeletšane le go hloka toka?

• Khutšo ya Kriste e re thuša bjang go swaragana le dipelaelo?

• Khutšo ya Kriste e re homotša bjang ge re ikwa re sa swanelege?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Jesu o ile a ineela go Jehofa pele ga balatofatši ba gagwe

[Seswantšho go letlakala 16]

Bjalo ka go gokarelwa ka borutho ke tate yo lerato, dikhomotšo tša Jehofa di ka okobatša dipelaelo tša rena

[Seswantšho go letlakala 18]

Kgotlelelo e bohlokwa kudu go Modimo