Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Tšhegofatšo ya Jehofa e tla go Tlela?

Na Tšhegofatšo ya Jehofa e tla go Tlela?

Na Tšhegofatšo ya Jehofa e tla go Tlela?

“Ditšhegofatšo tše di tlo go tlela gomme di go fihlelele, ka gobane o tšwela pele o theetša lentšu la Jehofa Modimo wa gago.”​—DOITERONOMIO 28:​2NW.

1. Ke eng seo se bego se tla bontšha ge e ba ba-Isiraele ba tla amogela ditšhegofatšo goba dithogako?

GE BA be ba le kgaufsi le mafelelo a leeto la bona la nywaga e 40 lešokeng, ba-Isiraele ba ile ba hloma mešaša Melaleng ya Moaba. Naga ya Kholofetšo e be e le ka pele ga bona. Moše bjale o ile a ngwala puku ya Doiteronomio yeo e akaretšago lelokelelo la ditšhegofatšo goba dithogako. Ge e ba batho ba Isiraele ba be ba tla ‘tšwela pele ba theetša lentšu la Jehofa’ ka go mo kwa, ditšhegofatšo di be di tla ba “tlela.” Jehofa o ile a ba rata bjalo ka “sethšaba sa xaxwe se se mo ênaxo hlôxô” gomme a nyaka go bontšha matla a gagwe bakeng sa bona. Eupša ge e ba ba be ba ka se tšwele pele ba mo theetša, ka ntle le pelaelo dithogako di be di tla ba tlela.​—Doiteronomio 8:​10-14; 26:​18; 28:​2, 15NW.

2. Ke eng seo se lego ka kua ga madiri a Sehebere ao a fetoletšwego e le “tšwela pele o theetša” le “tlela” go Doiteronomio 28:​2NW?

2 Lediri la Sehebere leo le fetoletšwego e le “tšwela pele o theetša” go Doiteronomio 28:2 (NW) le bontšha tiro e tšwelago pele. Batho ba Jehofa ga se ba swanela go fo tšwela pele ba mo theetša ka dinako tše dingwe; ba swanetše go tšwela pele ba theetša e le tsela ya bophelo. Ke feela ge ba dira bjalo moo ditšhegofatšo tša Modimo di bego di tla ba tlela. Lediri la Sehebere leo le fetoletšwego e le “tlela” le bontšhitšwe e le lentšu la go tsoma leo gantši le bolelago “go swara” goba “go fihlelela.”

3. Re ka swana bjang le Jošua, gomme ke ka baka la’ng se e le sa bohlokwa kudu?

3 Moetapele wa mo-Isiraele Jošua o ile a kgetha go theetša Jehofa gomme ka go rialo a hwetša ditšhegofatšo. Jošua o itše: “Xôna ikxetheleng lehono yo Le rataxo xo mo hlankêla . . . Xe e le nna le ba lapa la-ka, rena re dirêla Morêna.” Ge ba e-kwa seo, batho ba ile ba araba ka gore: “Xo tloxêla Morêna, le xo y’o hlankêla medimo e šele, a di bê kxolê le rena.” (Jošua 24:​15, 16) Ka baka la boemo bjo bobotse bja kgopolo bja Jošua, o be a le gare ga ba sego kae ba moloko wa gagwe bao ba bilego le tokelo ya go tsena Nageng ya Kholofetšo. Lehono, re eme mollwaneng wa Naga ya Kholofetšo e phagamego kudu​—lefase la paradeise leo go lona ditšhegofatšo tše humilego kudu go feta tšeo tša mehleng ya Jošua di emetšego bao ba amogelwago ke Modimo. Na ditšhegofatšo tše bjalo di tla go tlela? Di tla go tlela ge e ba o tšwela pele o theetša Jehofa. Bakeng sa go thuša go matlafatša phetho ya gago ya go dira bjalo, ela hloko histori ya setšhaba sa Isiraele ya bogologolo gotee le mehlala e rutago ya batho ba itšego.​—Ba-Roma 15:4.

Tšhegofatšo Goba Thogako?

4. Ge a araba thapelo ya Salomo, Modimo o mo neile eng, gomme re swanetše go ikwa bjang ka ditšhegofatšo tše bjalo?

4 Nakong e ntši ya pušo ya Kgoši Salomo, ba-Isiraele ba ile ba amogela ditšhegofatšo tše sa tlwaelegago kudu go Jehofa. Ba ile ba thabela tšhireletšego le dilo tše dibotse ka bontši. (1 Dikxoši 4:​25) Lehumo la Salomo le ile la tuma, gaešita le ge a be a se a ka a kgopela Modimo mahumo a dilo tše di bonagalago. Go e na le moo, ge e be e sa le yo mofsa gomme a se na phihlelo, o ile a rapelela go ba le pelo e kwago​—kgopelo yeo Jehofa a ilego a e phethagatša ka go mo nea bohlale le kwešišo. Se se ile sa dira gore Salomo a kgone go ahlolela batho ka mo go swanetšego, a hlaloganya magareng ga se sebotse le se sebe. Gaešita le ge Modimo gape a ile a mo nea mahumo le letago, bjalo ka lesogana Salomo o ile a tšeela godimo kudu mohola o fetišago wa mahumo a dilo tša moya. (1 Dikxoši 3:​9-13) Go sa šetšwe gore re na le mo gontši dilong tše di bonagalago goba go se bjalo, re ka leboga gakaakang ge e ba re thabela ditšhegofatšo tša Jehofa gomme re humile moyeng!

5. Go ile gwa direga’ng ge batho ba Isiraele le Juda ba be ba palelwa ke go tšwela pele ba theetša Jehofa?

5 Ba-Isiraele ba ile ba palelwa ke go bontšha tebogo bakeng sa tšhegofatšo ya Jehofa. Ka gobane ga se ba ka ba tšwela pele ba mo theetša, dithogako tšeo di boletšwego e sa le pele di ile tša ba tlela. Se se ile sa feleletša ka go fenywa ke manaba a bona le go ya bothopša ga badudi ba Isiraele le Juda. (Doiteronomio 28:​36; 2 Dikxoši 17:​22, 23; 2 Koronika 36:​17-20) Na batho ba Modimo ba ile ba ithuta tlaišegong e bjalo gore ditšhegofatšo tša Modimo di tlela feela bao ba tšwelago pele ba theetša Jehofa? Mašaledi a ba-Juda ao a ilego a boela nageng ya gabo ona ka 537 B.C.E. a bile le sebaka sa go bontšha ge e ba a bile le “pelo tše bohlale” gomme bjale a bone go nyakega ga go tšwela pele a theetša Modimo.​—Psalme 90:12.

6. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a romela Hagai le Tsakaria go porofetela batho ba gagwe? (b) Ke molao ofe wa motheo wo o bontšhitšwego ke molaetša wa Modimo ka Hagai?

6 Ba-Juda bao ba bušeditšwego ba ile ba hloma aletare gomme ba thoma go šoma tempeleng ya Jerusalema. Eupša ge kganetšo e matla e be e tsoga, phišego ya bona e ile ya thoma go fokola gomme modiro wa go aga o ile wa emišwa. (Esera 3:​1-3, 10; 4:​1-4, 23, 24) Gape ba ile ba thoma go etiša pele dikgahlego tša motho ka noši. Lega go le bjalo, Modimo o ile a romela baporofeta Hagai le Tsakaria bakeng sa go tsošološa phišego ya batho ba gagwe bakeng sa borapedi bja therešo. Ka Hagai, Jehofa o itše: “Anthe xo fihlile lebaka la bô-lena la xo dula mo nywakong ya lena ya mamati a matsaka ’me Ntlo ya Morêna [ya borapedi] e ka fo dula è phušoxile! . . . Hlôkômêlang ditsela tša lena. Le byetše peu e ntši, la buna di se kae; Le lle, ’me Le se hore; . . . wa xo dirêla moputsô, a o hweletša mokotlana wa nthoba.” (Hagai 1:​4-6) Go gafa mediro ya moya bakeng sa go phegelela mehola ya dilo tše di bonagalago ga go tliše tšhegofatšo ya Jehofa.​—Luka 12:​15-21.

7. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a re go ba-Juda: “Hlôkômêlang ditsela tša lena”?

7 Ba swaregile ka dipelaelo tša letšatši le letšatši, ba-Juda ba be ba lebetše gore ditšhegofatšo tša Modimo ka mokgwa wa pula le dihla tše di enywago kudu di tla ba tlela ge feela ba kgotlelela go kwa Modimo, gaešita le ge ba lebeletšane le kganetšo. (Hagai 1:​9-11) Ka gona, keletšo ye ke e swanelegago gakaakang: “Hlôkômêlang ditsela tša lena”! (Hagai 1:7) Ge e le gabotse, Jehofa o be a ba botša gore: ‘Naganang! Bonang kgokagano magareng ga modiro wa lena wa lefeela mašemong le boemo bjo bo sentšwego bja ngwako wa-ka wa borapedi.’ Mantšu a buduletšwego a baporofeta ba Jehofa mafelelong a ile a fihlelela dipelo tša batheetši ba bona, ka gobane batho ba ile ba tšwela pele ba šoma tempeleng, ba e fetša ka 515 B.C.E.

8. Ke kgothatšo efe yeo Jehofa a ilego a e nea ba-Juda mehleng ya Maleaki, gomme ke ka baka la’ng?

8 Ka morago mehleng ya moporofeta Maleaki, ba-Juda ba ile ba thoma gape go dika-dika moyeng, gaešita le go nea dihlabelo tše di sa amogelegego go Modimo. (Maleaki 1:​6-8) Ka gona, Jehofa o ile a ba kgothaletša go tliša karolo ya lesome ya ditšweletšwa tša bona polokelong ya gagwe le go mo leka go bona ge e ba a ka se bule nthoba tša legodimo gomme a ba tšhollela tšhegofatšo go fihla e se sa nyakega. (Maleaki 3:​10) E be e le ga bošilo gakaakang go ba-Juda go šomela ka thata dilo tše swanago le tše Modimo a bego a tla ba nea tšona ka bontši ge feela ba tla tšwela pele ba theetša lentšu la gagwe!​—2 Koronika 31:10.

9. Re tlo ahla-ahla maphelo a batho bafe ba bararo ba pego ya Beibele?

9 Go oketša go go nea histori ya Isiraele ya setšhaba, dipego tša Beibele tša maphelo a batho bao ba ilego ba amogela ditšhegofatšo tša Modimo goba dithogako, go ithekgile ka ge e ba ba tšwela pele ba theetša Jehofa goba go se bjalo. Anke re bone seo re ka ithutago sona go ba bararo ba bona​—Boase, Nabala le Hanna. Mabapi le se, o ka rata go bala puku ya Ruthe gotee le 1 Samuele 1:1–2:​21 le 1 Samuele 25:​2-42.

Boase o Ile a Theetša Modimo

10. Boase le Nabala ba be ba swana ka eng?

10 Gaešita le ge Boase le Nabala ba se ba phela mehleng e swanago, ba be ba na le dilo tše itšego tše di swanago. Ka mohlala, banna ba ka bobedi ba be ba dula nageng ya Juda. E be e le beng ba naga bao ba humilego, gomme bobedi ba be ba na le sebaka se se kgethegilego sa go bontšha lerato le botho go mohloki. Eupša tše e be e le dilo feela tšeo ba bego ba swana ka tšona.

11. Boase o ile a bontšha bjang gore o ile a tšwela pele a theetša Jehofa?

11 Boase o phetše mehleng ya baahlodi ba Isiraele. O ile a swara ba bangwe ka tlhompho gomme babuni ba gagwe ba be ba mo hlompha kudu. (Ruthe 2:4) Ka go kwa Molao, Boase o ile a kgonthišetša gore mašemong a gagwe go be go šala mabudutša bakeng sa ba ba tlaišegago le badiidi. (Lefitiko 19:​9, 10) Boase o ile a dira’ng ge a tsebile ka Ruthe le Naomi gomme a bona phišego ya Ruthe ya go hlokomela mmatswala’gwe yo a tšofetšego? O ile a hlokomela Ruthe ka mo go kgethegilego gomme a laela bahlanka ba gagwe gore ba mo dumelele gore a budutše ka mašemong a gagwe. Ka mantšu a gagwe le ka ditiro tše lerato, Boase o ile a utolla gore e be e le monna yo a sekametšego dilong tša moya yo a bego a theetša Jehofa. Ka gona o ile a hwetša go amogelwa ke Modimo le tšhegofatšo.​—Lefitiko 19:​18; Ruthe 2:​5-16.

12, 13. (a) Boase o ile a bontšha bjang go hlompha ka mo go tseneletšego molao wa Jehofa wa thekollo? (b) Ke ditšhegofatšo dife tša Modimo tšeo di ilego tša tlela Boase?

12 Bohlatse bjo bogolo kudu bja gore Boase o ile a tšwela pele a e-kwa Jehofa e be e le tsela e se nago boithati yeo a ilego a dira ka yona molaong wa Modimo wa thekollo. Boase o ile a dira sohle seo a ka se kgonago go kgonthišetša gore bohwa bja motswala’gwe​—monna wa Naomi yo a hlokofetšego e lego Elimeleke​—bo be bo tla dula lapeng la Elimeleke. Ka ‘go tsenela ngwanabo monna,’ mohlologadi o be a swanetše go nyalwa ke yo mongwe wa ba leloko ba monna wa gagwe e le gore morwa yo ba ka mmelegelwago a boloke bohwa. (Doiteronomio 25:​5-10; Lefitiko 25:​47-49) Ruthe o ile a ineela lenyalong sebakeng sa Naomi, yo a bego a šetše a fetile nywaga ya go ba le bana. Ka morago ga ge wa leloko wa kgaufsi wa Elimeleke a ganne go thuša Naomi, Boase o ile a tšea Ruthe bjalo ka mosadi wa gagwe. Morwa wa bona Obede o be a tšewa e le ngwana wa Naomi le mojabohwa wa molao wa Elimeleke.​—Ruthe 2:​19, 20; 4:​1, 6, 9, 13-16.

13 Ditšhegofatšo tše di humilego di ile tša tlela Boase ka baka la go dumelelana le molao wa Modimo ka ntle le boithati. Ka morwa wa bona Obede, yena le Ruthe ba ile ba šegofatšwa ka go ba rakgolo-khukhu le makgolo-khukhu ba Jesu Kriste. (Ruthe 2:​12; 4:​13, 21, 22; Mateo 1:​1, 5, 6) Go tšwa medirong e se nago boithati ya Boase, re ithuta gore ditšhegofatšo di tlela bao ba bontšhago lerato bakeng sa ba bangwe le go dira ka go dumelelana le dinyakwa tša Modimo.

Nabala ga se a Theetša

14. Nabala e be e le motho wa mohuta mang?

14 Ka go fapana le Boase, Nabala o ile a palelwa ke go kwa Jehofa. O ile a tshela molao wa Modimo wo o rego: “Wa xeno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wôna.” (Lefitiko 19:​18) Nabala e be e se motho yo a sekametšego dilong tša moya; e be e le “e mothata, wa mekxwa e mebe.” Gaešita le bahlanka ba gagwe ba be ba mo lebelela e le “motho wa dintwa.” Ka mo go swanetšego, leina la gagwe Nabala le bolela gore “lešilô” goba “setlaela.” (1 Samuele 25:​3, 17, 25) Ka gona Nabala o be a tla arabela bjang ge e ba a be a na le sebaka sa go bontšha botho go mohloki​—Dafida, motlotšwa wa Jehofa?​—1 Samuele 16:13.

15. Nabala o ile a swara Dafida bjang, gomme Abigaile o ile a fapana bjang le monna wa gagwe tabeng ye?

15 Ge ba be ba hlomile mešaša lefelong la mehlape ya Nabala, Dafida le bahlanka ba gagwe ka ntle le go kgopela tefo le ge e le efe, ba ile ba nea tšhireletšo dihlopheng tša bathopi ba dithoto. Yo mongwe wa badiši ba Nabala o itše: “Ba be ba re xora byalo ka morakô bošexo le mosexare.” Lega go le bjalo, ge batseta ba Dafida ba be ba kgopela dijo, Nabala “ó ba fotletše” gomme a ba laela gore ba sepele ba se ba swara selo. (1 Samuele 25:​2-16) Mosadi wa Nabala, Abigaile ka go akgofa o ile a nea Dafida dijo. A galefile kudu, Dafida o be a le kgaufsi le go bolaya Nabala le bahlanka ba gagwe. Ka gona, go gata mogato wa pele ga Abigaile go ile gwa phološa maphelo a ba bantši gomme gwa thibela Dafida go ba le molato wa madi. Eupša bojato bja Nabala le bošoro e be e le tše di feteletšego. Mo e ka bago ka morago ga matšatši a lesome ka morago, “Morêna a ôtla Nabala, a hwa.”​—1 Samuele 25:​18-38.

16. Re ka ekiša Boase bjang gomme ra gana ditsela tša Nabala?

16 A phapano e kaakang yeo e bego e le magareng ga Boase le Nabala! Ka ge re swanetše go gana ditsela tše bogale le tša boithati tša Nabala, anke re ekišeng botho le go se be le boithati tša Boase. (Ba-Hebere 13:​16) Re ka dira bjalo ka go diriša keletšo ya moapostola Paulo: “Xe re sa na le lebaka, a re direng botse; re bo dirêlê batho bohle, xa-xolo re bo dirêlê batho ba-bô-rena ba tumêlô.” (Ba-Galatia 6:​10) Lehono “dinku tše dingwê” tša Jesu, Bakriste bao ba nago le kholofelo ya lefaseng, ba na le tokelo ya go dira botse go batlotšwa ba Jehofa, mašaledi a ba 144 000, ao a tlago go newa bophelo bja go se hwe legodimong. (Johane 10:​16; 1 Ba-Korinthe 15:​50-53; Kutollo 14:​1, 4) Jesu o lebelela ditiro tše bjalo tše lerato bjalo ka ge eka di dirwa go yena ka noši, gomme go dira dilo tše tše dibotse go feleletša ka tšhegofatšo ya Jehofa e humilego.​—Mateo 25:​34-40; 1 Johane 3:18.

Diteko tša Hanna le Ditšhegofatšo

17. Hanna o ile a lebeletšana le diteko dife, gomme o ile a bontšha boemo bofe bja kgopolo?

17 Tšhegofatšo ya Jehofa gape e ile ya tlela mosadi yo a boifago Modimo e lego Hanna. O be a dula tikologong ya dithaba ya Efuraimi le monna wa gagwe wa mo-Lefi, Elikana. Bjalo ka ge go be go dumelelwa le go bontšhwa ke Molao, o be a na le mosadi yo mongwe​—Penina. Hanna o ile a dula e le moopa, e lego kgobogo mosading wa mo-Isiraele mola Penina a be a na le bana ba mmalwa. (1 Samuele 1:​1-3; 1 Koronika 6:​16, 33, 34) Lega go le bjalo, go e na le go homotša Hanna, Penina o ile a itshwara ka go hloka lerato moo go ilego gwa kgopiša Hanna go fihla ntlheng ya go lla le go se sa kganyoga dijo. Go feta moo, se se be se direga “ngwaxa o mongwê le o mongwê,” nako e nngwe le e nngwe ge lapa le rotogetše ngwakong wa Jehofa kua Silo. (1 Samuele 1:​4-8) Penina o be a se botho gakaakang, gomme e be e le teko e kaakang go Hanna! Lega go le bjalo, le ka mohla Hanna ga se a ka a sola Jehofa; goba go dula gae ge monna wa gagwe a be a e-ya Silo. Ka gona, mafelelong tšhegofatšo e humilego e be e kgonthišeditšwe go mo tlela.

18. Hanna o beile mohlala ofe?

18 Hanna o beile mohlala o mobotse bakeng sa batho ba Jehofa lehono, kudu-kudu bakeng sa bao ba ka bago ba nyamišitšwe ke dipolelo tša go hloka botho tša ba bangwe. Maemong a bjalo, go ipea lekatana ga se tharollo. (Diema 18:1) Hanna ga se a dumelela diteko tša gagwe go fediša kganyogo ya gagwe ya go ba moo Lentšu la Modimo le bego le rutwa gona gomme batho ba gagwe ba bokana bakeng sa borapedi. Ka gona, o ile a dula a tiile moyeng. Go tsenelela ga boemo bja gagwe bja moya go ile gwa utollwa thapelong ya gagwe e botse e begilwego go 1 Samuele 2:​1-10. *

19. Re ka bontšha bjang tebogo ya rena bakeng sa dilo tša moya?

19 Bjalo ka bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno, ga re rapele tabarenakeleng. Lega go le bjalo, re ka bontšha go leboga ga rena dilo tša moya bjalo ka ge Hanna a dirile. Ka mohlala, re ka bontšha tebogo ya rena e tseneletšego bakeng sa mahumo a moya ka go ba gona ka mehla dibokeng tša Bokriste, dikopanong tše nyenyane le tše kgolo. Anke re dirišeng dibaka tše go kgothaletšana borapeding bja therešo bja Jehofa, yo a re neilego “tokelo ya go mo direla tirelo e kgethwa ka go se boife ka potego e sa kwanantšhego le go loka.”​—Luka 1:​74, 75, NW; Ba-Hebere 10:​24, 25.

20, 21. Hanna o ile a putswa bjang bakeng sa boineelo bja gagwe go Modimo?

20 Jehofa o ile a lemoga go ineela ga Hanna go Modimo gomme a mo putsa kudu. Go le lengwe la maeto a lapa a ngwaga le ngwaga a go ya Silo, Hanna yo a llago o ile a rapela e le ka kgonthe go Modimo gomme a ena ka gore: “Morêna wa Mašaba, xe O ka lebêlêla bobôtlana bya nna molata wa xaxo, wa nkxopola, wa se ntebalê, nna molata wa xaxo, wa nnea ngwana wa mošemanyana, xôna ke tlo mo xafêla Morêna bophelô bya xaxwe ka moka.” (1 Samuele 1:​9-11) Modimo o ile a kwa kgopelo ya Hanna gomme a mo šegofatša ka morwa, yo a ilego a mo rea Samuele. Ge a tshwešitšwe, o ile a mo iša Silo e le gore a ka hlankela tabarenakeleng.​—1 Samuele 1:​20, 24-28.

21 Hanna o ile a bontšha lerato la go rata Modimo gomme a phetha keno go yena mabapi le Samuele. Ka gona nagana ka ditšhegofatšo tše di humilego tšeo yena le Elikana ba ilego ba di thabela ka baka la ge morwa wa bona yo a rategago a hlankela tabarenakeleng ya Jehofa! Batswadi ba bantši ba Bakriste ba na le lethabo le le swanago le ditšhegofatšo ka gobane barwa le barwedi ba bona ba hlankela e le badiredi ba babulamadibogo ba nako e tletšego, ditho tša lapa la Bethele goba ka ditsela tše dingwe tšeo di tumišago Jehofa.

Tšwela Pele o Theetša Jehofa!

22, 23. (a) Re ka kgonthišega ka eng ge e ba re tšwela pele re theetša lentšu la Jehofa? (b) Ke eng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

22 Re ka kgonthišega ka eng ge e ba re tšwela pele re theetša Jehofa? Re tla huma moyeng ge e ba re bontšha lerato la moya ka moka go Modimo gomme re phethagatša boineelo bja rena go yena. Gaešita le ge go sepela tseleng e bjalo go bolela gore re swanetše go kgotlelela diteko tše šoro, tšhegofatšo ya Jehofa mafelelong e tla re tlela​—gantši ka ditsela tše dikgolo go feta kamoo re ka naganago ka gona.​—Psalme 37:4; Ba-Hebere 6:10.

23 Ditšhegofatšo tše dintši di tla tlela batho ba Modimo nakong e tlago. Ka gobane ka go kwa Jehofa, “lešaba le lexolo” le tla phološwa ‘masetla-pelong a magolo’ gomme le tla thabela maipshino a bophelo lefaseng le lefsa la Modimo. (Kutollo 7:​9-14; 2 Petro 3:​13) Moo Jehofa o tla kgotsofatša ka mo go tletšego dikganyogo tša go loka tša batho bohle. (Psalme 145:​16) Lega go le bjalo, bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla bontšha, gaešita le mo nakong ye bao ba tšwelago pele ba theetša lentšu la Jehofa ba šegofatšwa ka ‘dineo tše dibotse le dimpho tše phethagetšego go tšwa godimo.’​—Jakobo 1:17.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 18 Dipolelo tša Hanna di na le go swana mo go itšego le tša kgarebe Maria, tšeo a di boletšego kapejana ka morago ga ge a lemogile gore o be a tla ba mmago Mesia.​—Luka 1:​46-55.

Na o a Gopola?

• Histori ya Isiraele e ka re ruta’ng ka ditšhegofatšo tša Modimo?

• Boase le Nabala ba be ba fapana bjang?

• Re ka ekiša Hanna bjang?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re theetša lentšu la Jehofa?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 10]

Kgoši Salomo o ile a rapelela go ba le pelo e kwago, gomme Jehofa o ile a mo šegofatša ka bohlale

[Seswantšho go letlakala 12]

Boase o ile a swara ba bangwe ka tlhompho le ka botho

[Seswantšho go letlakala 15]

Hanna o be a šegofaditšwe ka mo go humilego ka go ithekga ka Jehofa