Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O ka ba le Tumelo ya Kgonthe

O ka ba le Tumelo ya Kgonthe

O ka ba le Tumelo ya Kgonthe

Ge Sarah Jayne a be a e-na le nywaga e 19, o ile a lemoga gore o be a e-na le kankere ya popelo. Ka morago ga go buiwa, o ile a ikwa gabotse gomme o be a e-na le kholofelo ka bokamoso. Ge e le gabotse, o be a e-na le kholofelo kudu mo e lego gore ge a be a e-na le nywaga e 20, o ile a beeletšwa gomme a thoma go dira dithulaganyo tša lenyalo la gagwe. Ka wona ngwaga woo kankere e ile ya boa gape, gomme a lemoga gore o šaletše ke go phela dibeke tše sego kae feela. Sarah Jayne o hwile ka June 2000, pejana ga ge a ka ba le nywaga e 21.

SEO se ilego sa kgahliša bao ba bego ba etela malaong a Sarah Jayne kua sepetlele e be e le kholofelo ya gagwe e tiilego ka bokamoso, gotee le tumelo ya gagwe e tseneletšego go Modimo le Lentšung la gagwe Beibele. Go sa šetšwe masetla-pelo a šoro ao a bego a lebeletšane le ona, o be a kgodišegile ka kholofelo ya tsogo​—gore o be a tla bona bagwera ba gagwe ka moka gape. (Johane 5:​28, 29) O itše: “Ke tla le bona ka moka ga lena lefaseng le lefsa la Modimo.”

Ba bangwe ba hlokomologa mohuta o bjalo wa tumelo e le ya bofora. Ludovic Kennedy o botšiša ka gore: “Tumelo ya go dumela bophelo ka morago ga lehu ke eng ge e se go dumela gare ga bao ba sa kgonthišegago, gore modumong wa mafelelo wa phalafala go tla ba le dikuku le bjala, gaešita le caviar le go leletšwa ga bona diphalafala, moo e lego gore lefelong le itšego la Edene e tletšego matlakala ba tla kopanela diiring tša lethabo le bao ba hwilego pele ga bona gotee le bao ba ka hwago ka morago ga bona?” Go seo, re swanetše go rotoša potšišo e ganetšago. Ke eng seo e lego sa tlhaologanyo kudu​—bjalo ka ge Kennedy a akanya, e lego go dumela gore “bophelo bjo ke bjona feela bjo re nago le bjona, e le gore re ikhole ka bjona ka mo go tletšego,” goba go dumela go Modimo le kholofetšong ya gagwe ya tsogo? Sarah Jayne o ile a kgetha karolo ya mafelelo. O ile a godiša bjang tumelo e bjalo?

‘Tsomang Modimo le mo Hwetše e le ka Kgonthe’

Go godiša tumelo le go bota motho yo mongwe, o swanetše go mo tseba le go ithuta kamoo a naganago le go dira dilo ka gona. Mogato wo o akaretša pelo gotee le monagano. Go tloga go swana ge go tliwa go godišeng tumelo ya kgonthe go Modimo. O swanetše go mo tseba, o ithute ka dika tša gagwe le semelo sa gagwe, o bone kamoo a ipontšhitšego e le yo a ka botwago le yo go ka ithekgwago ka yena go tšohle tšeo a di boletšego le go di dira.​—Psalme 9:​10; 145:​1-21.

Ba bangwe ba nagana gore se ga se kgonege. Ba re Modimo o kgole kudu, o utegile kudu​—ge e ba go ba gona a le gona. Mmelaedi o botšiša gore: “Ge e ba Modimo e le wa therešo go swana le ge go bonala go le bjalo go Bakriste ba swanago le Sarah Jayne, ke ka baka la’ng a sa itsebiše go rena ka moka?” Eupša na Modimo o kgole kudu e bile ke yo a sa latišegego? Ge a bolela le bo-radifilosofi le dihlalefi kua Athene, moapostola Paulo o ile a bolela gore “Modimo e a dirilexo lexohle, le tšohle tše di lexo mo xo lôna” gape o neile tšohle tšeo di nyakegago e le gore ‘re mo tsome gomme re mo hwetše e le ka kgonthe.’ Ge e le gabotse, Paulo o itše: “Xa a kxolê, ó kxaufsi le e mongwê le e mongwê wa ba re lexo fá.”​—Ditiro 17:​24-27, bapiša le NW.

Ka gona, ke bjang o ka ‘tsomago Modimo gomme wa mo hwetša e le ka kgonthe’? Ba bangwe ba dirile se feela ka go ela hloko legohle leo le ba dikologilego. Go ba bantši, seo se nnoši se nea bohlatse bjo bo lekanego go ba kgodiša gore go swanetše go ba go e-na le Mmopi. * (Psalme 19:1; Jesaya 40:​26; Ditiro 14:​16, 17) Bjalo ka ge moapostola Paulo a dirile, ba a dumela gore “tše di sa bonwexo tša xaxwe [Modimo], e lexo matla a neng le neng, le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôna ditirô tša xaxwe.”​—Ba-Roma 1:​20; Psalme 104:24.

O Nyaka Beibele

Lega go le bjalo, gore o age tumelo ya kgonthe go Mmopi, go nyakega gore o be le selo se itšego seo a se neilego. Ke eng seo? Ke Beibele​—Lentšu la Modimo le le buduletšwego, leo go lona a utollago thato le morero wa gagwe. (2 Timotheo 3:​16, 17) Ba bangwe ba ka re: “Eupša ema go se nene, go ka kgonega bjang gore o dumele sohle seo Beibele e se bolelago mola o bona dilo tše di boifišago tšeo di dirwago ke batho bao ba bolelago gore ba latela Beibele?” Go ba gona, Bojakane bo na le pego e nyamišago ya boikaketši, bošoro le boitshwaro bjo bo gobogilego. Eupša motho le ge e le ofe yo a nago le tlhaologanyo a ka bona gore Bojakane bo fo ba bo itira eka bo latela melao ya motheo ya Beibele.​—Mateo 15:8.

Beibele ka boyona e lemošitše gore batho ba bantši ba be ba tla ipolela gore ba rapela Modimo mola ge e le gabotse, ba be ba tla “hlanoxêla Mong wa bôná e a ba rekilexo.” Moapostola Petro o itše: “Ké bôná ba xo tlo nyatšiša tsela ya therešô.” (2 Petro 2:​1, 2) Jesu Kriste o boletše gore batho ba bjalo e be e le “ba-dira-bokxôpô” bao ba bego ba tla hlaolwa gabotse ka mediro ya bona e mebe. (Mateo 7:​15-23) Go gana Lentšu la Modimo motheong wa pego ya Bojakane go swana le go lahla lengwalo le le tšwago go mogwera yo a botegago feela ka gobane motho yo a le tlišitšego e le yo a nyatšegago.

Ka ntle le Lentšu la Modimo ga go kgonege go aga tumelo ya kgonthe. Go ka bolelwa gore, ke feela ka matlakaleng a Beibele moo Jehofa a tšweletšago taba ya gagwe. O araba dipotšišo tša ka mehla tše swanago le gore ke ka baka la’ng a dumeletše tlaišego le bohloko le gore o tla dira’ng ka boemo bjoo. (Psalme 119:​105; Ba-Roma 15:4) Sarah Jayne o ile a thoma go dumela gore Beibele ke Lentšu la Modimo le le buduletšwego. (1 Ba-Thesalonika 2:​13; 2 Petro 1:​19-21) Bjang? E sego feela ka gore batswadi ba gagwe ba mmoditše bjalo, eupša ka gobane o tšere nako go hlahloba ka potego bohlatse ka moka bjo bo bontšhago Beibele e le kutollo ya moswana-noši yeo e tšwago go Modimo. (Ba-Roma 12:2) Ka mohlala, o ile a ela hloko tutuetšo e matla ya Beibele maphelong a bao ba kgomarelago melao ya yona ya motheo. Ka thušo ya dikgatišo tše bjalo ka Beibele​—Na ke Lentšu la Modimo Goba la Motho?, * gape o ile a hlahloba ka kelohloko bogolo bja bohlatse bja ka gare bjo bo hlatselago pudulelo ya Modimo.

“Tumêlô e tšwa xo Kweng”

Lega go le bjalo, ga se gwa lekana go fo ba le Beibele goba gaešita le go dumela gore e buduletšwe. Moapostola Paulo o ngwala gore: “Tumêlô e tšwa xo kweng.” (Ba-Roma 10:​17) Go kwa Beibele, e sego feela go ba le Beibele , ke gona go agago tumelo. O “kwa” seo Modimo a se bolelago ka go bala le go ithuta Lentšu la gagwe. Gaešita le bana ba ka dira seo. Paulo o re Timotheo o ile a rutwa “Mangwalô a makxêthwa” ke mmagwe le makgolo wa gagwe “xo tloxa byaneng.” Na se se bolela gore go bile le mohuta o itšego wa go gapeletšwa ga dikgopolo mo go akareditšwego? Aowa! Timotheo ga se a ka a hlalefetšwa goba a forwa ka tsela e itšego. O be a ‘hlohleleditšwe go dumela’ seo a se kwelego le go se bala.​—2 Timotheo 1:5; 3:​14, 15, bapiša le NW.

Sarah Jayne o ile a hlohleletšwa ka tsela e swanago. Ka go swana le ba-Berea ba lekgolong la pele la nywaga, o “amoxetše Lentšu [go tšwa go batswadi ba gagwe le go barutiši ba bangwe] ka xo rata.” Bjalo ka ngwana yo monyenyane, ga go na pelaelo gore o ile a bota ka mokgwa wa tlhago seo batswadi ba gagwe ba mmoditšego sona. Ka morago ge a dutše a gola, ga se a ka a fo dumela ka go belaela goba go amogela se sengwe le se sengwe seo a bego a se rutwa. O be a ‘bala Mangwalo ka mehla a nyaka mo a kwanago le tšeo a bego a di kwa.’​—Ditiro 17:11.

O ka Kgona go Aga Tumelo ya Kgonthe

Le wena o ka kgona go aga tumelo ya kgonthe​—mohuta wa tumelo wo o hlalositšwego ke moapostola Paulo lengwalong la gagwe leo le yago go Bakriste ba ba-Hebere. O itše, tumelo e bjalo ke “tebelelo e kgonthišeditšwego ya dilo tše di holofetšwego, pontšho e bonagalago ya dilo tša kgonthe gaešita le ge di sa bonwe.” (Ba-Hebere 11:1, NW) Ge o e-na le tumelo e bjalo, o tla kgodišega ka mo go feletšego gore dikholofelo tšohle le ditebelelo ka moka tša gago, go akaretša le kholofetšo ya Modimo ya tsogo, di tla kwešišwa. O tla kgodišega gore dikholofelo tše bjalo di theilwe dikgonthišetšong tše di tiilego, e sego go go duma eka dikholofetšo tše bjalo di ka phethagatšwa. O tla tseba gore Jehofa le ka mohla ga se a ka a palelwa ke go phetha dikholofetšo tša gagwe. (Jošua 21:​45; 23:​14; Jesaya 55:​10, 11; Ba-Hebere 6:​18) Lefase le lefsa le le holofeditšwego la Modimo le tla ba la kgonthe go wena bjalo ka ge eka le šetše le le gona. (2 Petro 3:​13) Le gona o tla bona gabotse ka mahlo a tumelo gore Jehofa Modimo, Jesu Kriste le Mmušo wa Modimo ke dilo tša kgonthe, e sego tša boikgopolelo.

Ga se o tlogelwe o nnoši bakeng sa go aga tumelo ya kgonthe. Ka ntle le go dira gore Lentšu la gagwe le hwetšwe ka bolokologi, Jehofa gape o lokišeditše phuthego ya lefase ka bophara ya Bokriste yeo e gafetšwego go thuša batho ba dipelo tše di lokilego go aga tumelo go Modimo. (Johane 17:​20; Ba-Roma 10:​14, 15) Amogela thušo ka moka yeo Jehofa a e neago ka mokgatlo woo. (Ditiro 8:​30, 31) Le gona ka ge tumelo e le seenywa sa moya o mokgethwa wa Modimo, rapelela moya woo ka mehla go go thuša go godiša tumelo ya kgonthe.​—Ba-Galatia 5:22.

O se ke wa nyamišwa ke babelaedi bao ba kwerago mang le mang yo a bolelago gore o na le tumelo go Modimo le Lentšung la gagwe. (1 Ba-Korinthe 1:​18-21; 2 Petro 3:​3, 4) Ge e le gabotse, tumelo ya kgonthe ke ya bohlokwa bjo bogolo go matlafatšeng boikemišetšo bja gago malebana le ditlhaselo tše bjalo. (Ba-Efeso 6:​16) Sarah Jayne o hweditše seo e le sa therešo, gomme ka mehla o be a kgothaletša bao ba bego ba mo etela sepetlele gore ba age tumelo ya bona ka noši. O be a re: “Dira therešo gore e be ya gago. Ithute Lentšu la Modimo. Dula o le kgaufsi le mokgatlo wa Modimo. Rapela ka mehla. Dula o le mafolofolo tirelong ya Jehofa.”​—Jakobo 2:​17, 26.

Ka go lemoga tumelo ya gagwe go Modimo le tsogong, yo mongwe wa baoki ba gagwe o itše: “O dumela seo e le ka kgonthe, na ga go bjalo.” Ge a be a botšišwa gore ke eng seo se mo filego pono e bjalo ya go ba le kgodišego go sa šetšwe diteko tša gagwe, o fetotše ka gore: “Ke ka go ba le tumelo go Jehofa. Ke mogwera wa kgonthe go nna, gomme ke mo rata kudu.”

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 Bona puku ya Is There a Creator Who Cares About You?, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 12 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 6]

Timotheo o ile a rutwa “Mangwalô a makxêthwa” ke mmagwe le makgolo wa gagwe “xo tloxa byaneng”

[Mothopo]

From “Photo-Drama of Creation,” 1914

[Seswantšho go letlakala 6]

Ba-Berea ba ile ba retwa ka baka la go hlahloba Mangwalo ka mehla

[Diswantšho go letlakala 7]

Seo se agago tumelo ke ka go kwa Beibele le go e ela hloko, e sego ka go fo ba le yona

[Seswantšho go letlakala 7]

“Ke tla le bona ka moka ga lena lefaseng le lefsa la Modimo”