Thuto go tšwa go Mopalema

“SESWANTŠHO se se kgahlišago sa botse bja moswana-noši.” Ke kamoo saeklopedia e nngwe ya Beibele e hlalosago mopalema wa dienywa tša ditatlele (di-date). Mehleng ya Beibele le lehono, mepalema ya ditatlele e botsefatša Molapo wa Nile wa Egipita, gomme e nea moriti o lapološago go dikologa lefelo le le nonnego la Leganata la Negeb.

Ka go swana le mehuta e mentši ya mopalema, mopalema wa ditatlele o eme thwii ka tsela e makatšago. E mengwe e fihlelela botelele bja dimithara tše 30 gomme ya tšwela pele e enywa dienywa ka nywaga e 150. Ee, mopalema wa ditatlele ke o kgahlišago ge o lebelelwa le wo o enywago ka mo go makatšago. Ngwageng o mongwe le o mongwe o enywa dintšhuhla tše mmalwa tša ditatlele. Ntšhuhla e tee feela e ka ba le ditatlele tša ka godimo ga 1 000. Mongwadi yo mongwe o ngwadile mabapi le ditatlele gore: “Bao ba . . . tsebago feela ditatlele tše di omišitšwego tšeo ba di latswitšego di e-tšwa ka diphuthelwaneng tše di bontšhwago mafasetereng a mabenkele, ga ba nagane kamoo di ka bago bose ka gona ge di lewa e sa le tše nanana.”

Ka mo go swanelago, Beibele e swantšha batho ba bangwe le mepalema. Bakeng sa go ba yo a thabišago mahlong a Modimo, go etša mopalema wo o enywago kudu, motho o swanetše go tsepama boitshwarong, e bile o swanetše go tšwela pele a tšweletša mediro e mebotse. (Mateo 7:​17-20) Ka lebaka le, diswantšho tše di kgwarilwego tša mepalema di be di dirišetšwa go kgabiša bobedi tempeleng ya Salomo le tempeleng ya ponong ya Hesekiele. (1 Dikxoši 6:​29, 32, 35, bapiša le PK; Hesekiele 40:​14-16, 20, 22, bapiša le PK.) Ka gona, bakeng sa gore borapedi bja motho e be bjo bo amogelegago go Modimo, motho o swanetše go ba le dika tše di kgahlišago tša mopalema wa ditatlele. Lentšu la Modimo le hlalosa gore: “Moloki ó tlo taxa byalo ka sehlare sa molala [mopalema, PK].”​—Psalme 92:12.