Diša Pelo ya Gago
Diša Pelo ya Gago
“Mo xo tšohle di dišwaxo, diša pelo y’axo; xobane bophelô bo hlaxa xo yôna.”—DIEMA 4:23.
1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go diša dipelo tša rena?
MOKGALABJE wa kua sehlakahlakeng sa Caribbean o ile a tšwa ka mokutwaneng wa gagwe ka morago ga ledimo. Ge a dutše a lebeletše tshenyo ye e mo dikologilego, o ile a lemoga gore sehlare se segolo-golo seo se bego se eme ka nywaga-some kgaufsi le kgoro ya gagwe ya ka pele se be se ile. O ile a ipotšiša gore, ‘Seo se ka direga bjang ge dihlare tše nyenyane tšeo di lego mo kgaufsi di phologile?’ Go lebelela kutu ya sehlare seo se welego go ile gwa nea karabo. Bokagare bja sehlare seo se bego se bonagala se sa šišinyege bo be bo bodile, gomme ledimo le ile la fo utolla go senyega moo go bego go sa bonagale.
2 Ke masetla-pelo a magolo gakaakang ge morapedi wa therešo yoo a bonagalago a tsemile medu tseleng ya bophelo ya Bokriste a ineela tekong ya tumelo. Beibele e bolela ka mo go swanetšego gore “diakanyô tša pelo ya motho [ke] tše mpe xo tloxa byaneng bya xaxwe.” (Genesi 8:21) Se se bolela gore ka ntle le gore batho ba dule ba phakgame, gaešita le dipelo tše dibotse di ka gokeletšwa go dira bobe. Ka ge go se na pelo ya motho yo a sa phethagalago yeo e sa kgongwego ke tshenyego, re swanetše go tšeela godimo keletšo e rego: “Mo xo tšohle di dišwaxo, diša pelo y’axo.” (Diema 4:23) Ka gona, re ka diša bjang dipelo tša rena tša seswantšhetšo?
Go Nyakega Ditlhahlobo tša ka Mehla
3, 4. (a) Ke dipotšišo dife tšeo di ka botšišwago mabapi le pelo ya kgonthe? (b) Ke eng seo se tlago go re thuša go hlahloba dipelo tša rena tša seswantšhetšo?
3 Ge o e-ya ngakeng bakeng sa go hlahlobja mmeleng, mo gongwe e tla hlahloba le pelo ya gago. Na bophelo bja gago ka kakaretšo, go akaretša le pelo ya gago, bo bontšha gore o hwetša dijo tše di lekanego? Kgatelelo ya gago ya madi e bjang? Na pelo ya gago e betha ka go tia le gona ka matla? Na o itšhidulla ka mo go lekanego? Na pelo ya gago e gateletšegile ka mo go sa swanelago?
4 Ge e ba pelo ya kgonthe e swanetše go hlahlobja ka mehla, go thwe’ng ka pelo ya gago ya seswantšhetšo? Jehofa o a e hlahloba. (1 Koronika 29:17) Re swanetše go dira ka mo go swanago. Bjang? Ka go botšiša dipotšišo tše bjalo ka: Na pelo ya-ka e hwetša dijo tše di lekanego tša moya ka thuto ya ka mehla ya motho ka noši le go ba gona ka mehla dibokeng? (Psalme 1:1, 2; Ba-Hebere 10:24, 25) Na molaetša wa Jehofa ke wa bohlokwa kudu pelong ya-ka go swana le ‘mollo o tukago o ntsene mašapong,’ o ntutueletša go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa? (Jeremia 20:9; Mateo 28:19, 20; Ba-Roma 1:15, 16) Na ke tutueletšega go katana ka matla, go ba le karolo sebopegong se itšego sa bodiredi bja nako e tletšego ge go kgonega? (Luka 13:24) Ke bea pelo ya-ka ya seswantšhetšo tikologong ya mohuta ofe? Na ke tsoma go gwerana le ba bangwe bao dipelo tša bona di kopanego borapeding bja therešo? (Diema 13:20; 1 Ba-Korinthe 15:33) Anke re akgofeleng go lemoga tlhaelelo le ge e le efe gomme re gate megato ya go lokiša taba kapejana.
5. Diteko tša tumelo di ka ba le morero ofe o holago?
5 Gantši re lebeletšana le diteko tša tumelo. Diteko tše di re nea dibaka tša go lemoga boemo bja dipelo tša rena. Moše o ile a botša ba-Isiraele bao ba bego ba le mollwaneng wa go tsena Nageng ya Kholofetšo, a re: “O se kê wa lebala ditsela ka moka tše Morêna Modimo wa xaxo a Xo sepedišitšexo tšôna lešokeng nywaxa e masome a manê, xore a Xo kokobetšê, a Xo lekê, xo tsebyê se se lexo pelong ya xaxo, xo tsebyê xoba O tlo hlôkômêla ditaêlô tša xaxwe, xoba xe O tlo xana.” (Doiteronomio 8:2) Na gantši ga re makatšwe ke maikwelo, dikganyogo goba dikarabelo tšeo di bago gona ge re lebeletšane le maemo ao a sa letelwago goba diteko? Diteko tšeo Jehofa a dumelelago gore di be gona ka ntle le pelaelo di re dira gore re hlokomele diphošo tša rena, gomme di re nea sebaka sa go kaonefatša. (Jakobo 1:2-4) Anke le ka mohla re se ke ra palelwa ke go lebiša tlhokomelo le go rapela mabapi le tsela yeo re arabelago ka yona ditekong!
Mantšu a Rena a Utolla’ng?
6. Ke eng seo ditaba tšeo re ratago go bolela ka tšona di se utollago ka dipelo tša rena?
6 Re ka tseba bjang seo re se ruilego ka dipelong tša rena? Jesu o itše: “Motho yo botse ó tšweletša tše botse dì e-tšwa lehumong le le botse la pelo; ’me motho yo mobe ó tšweletša tše mpe dì e-tšwa mo xo befilexo; xobane molomo wa xaxwe o bolêla tše pelo e di falatšaxo.” (Luka 6:45) Seo re bolelago ka sona gantši ke tšhupetšo e botse ya seo dipelo tša rena di ikemišeditšego sona. Na gantši re bolela ka dilo tše di bonagalago le dilo tše di ka fihlelelwago mešomong ya boiphedišo? Goba na dipoledišano tša rena gantši di thewa dilong tša moya le dipakaneng tša pušo ya Modimo? Go e na le go phatlalatša diphošo tša ba bangwe, na ka lerato re sekametše go di bipeng? (Diema 10:11, 12) Na re sekamela go boleleng kudu ka batho le tšeo di diregago maphelong a bona eupša re sa bolele kudu ka dilo tša moya le ditaba tša boitshwaro? Na se e ka ba e le pontšho ya gore re bontšha kgahlego e sa swanelago ditabeng tša batho ba bangwe?—1 Petro 4:15.
7. Re ka ithuta thuto efe mabapi le go diša dipelo tša rena pegong ya bana babo Josefa ba lesome?
7 Ela hloko seo se ilego sa direga lapeng le lengwe le legolo. Barwa ba Jakobo ba lesome ba bagolo ba be “ba se sa kxôna xo bolêla xa-botse” le ngwanabo bona yo monyenyane Josefa. Ka baka la’ng? Ba be ba e-na le lehufa ka gobane e be e le morwa wa mmamoratwa wa tatago bona. Ka morago ge Josefa a be a šegofaditšwe ka ditoro tše di tšwago go Modimo, go hlatsela gore o be a amogelwa ke Jehofa, ba ile ba hwetša ‘lebaka le le oketšegilego la go mo hloya.’ (Genesi 37:4, 5, 11, bapiša le NW.) Ka sehlogo, ba ile ba rekiša ngwanabo bona bokgobeng. Ke moka, ka maiteko a go uta bobe bja bona, ba ile ba fora tatago bona gore a nagane gore Josefa o bolailwe ke sebata. Bana babo Josefa ba lesome ba ile ba palelwa ke go diša dipelo tša bona tiragalong yeo. Ge e ba re akgofela go swaya ba bangwe diphošo, na seo e ka ba e le bohlatse bja go duma goba lehufa ka dipelong tša rena? Re swanetše go phafogela go hlahloba seo se tšwago ka melomong ya rena le go akgofela go ntšha ka medu ditshekamelo tšeo di sa swanelago.
8. Ke eng seo se tlago go re thuša go hlahloba dipelo tša rena ge e ba re ineela go boleleng maaka?
8 Gaešita le ge “Modimo a sa aketše,” batho ba sa phethagalago ba sekametše go boleleng maaka. (Ba-Hebere 6:18) Mopsalme o llile ka gore: “Batho ka moka ké ba maaká.” (Psalme 116:11) Gaešita le moapostola Petro o ile a latola Jesu ka maaka gararo. (Mateo 26:69-75) Ka mo go kwagalago, re swanetše go ela hloko go phema maaka, ka gobane Jehofa o hloile “ ’leme la maaká.” (Diema 6:16-19) Ge e ba re be re ka ineela go boleleng maaka, e be e tla ba ga bohlale go hlahloba sebaki. Na e be e le ka lebaka la go boifa batho? Na go boifa kotlo e bile lona lebaka? Na mohlomongwe go phema go senya botumo bja rena goba boithati bjo bo lego molaleng e be e le modu wa bothata? Go sa šetšwe gore lebaka e ka ba e le lefe, ke mo go swanetšego gakaakang gore re lebiše tlhokomelo tabeng, re dumele ka boikokobetšo diphošo tša rena, gomme re kgopele Jehofa tshwarelo, re tsome thušo ya gagwe bakeng sa go fenya bofokodi! “Baxolo ba phuthêxô” e ka ba bona ba lego boemong bjo bobotse kudu bakeng sa go nea thušo yeo.—Jakobo 5:14.
9. Dithapelo tša rena di ka utolla’ng ka dipelo tša rena?
9 Ge a araba kgopelo ya Kgoši Salomo yo monyenyane ya go kgopela bohlale le tsebo, Jehofa o itše: “Ke lebanya tšôna tšeo di lexo pelong ya xaxo; xobane xa wa ka wa ikxopêlêla mahumo le dithoto le boxolo; . . . xôna O šetše O neilwe bohlale le temoxô; xomme le ôna mahumô le dithoto le boxolo ke tlo Xo nea.” (2 Koronika 1:11, 12) Go tšwa go seo Salomo a ilego a se kgopela le seo a sego a se kgopela, Jehofa o ile a tseba seo se bego se le kgaufsi le pelo ya Salomo. Dipoledišano tša rena le Modimo di utolla’ng ka dipelo tša rena? Na dithapelo tša rena di utolla go nyorelwa ga rena tsebo, bohlale le temogo? (Diema 2:1-6; Mateo 5:3) Na dikgahlego tša Mmušo di kgaufsi le dipelo tša rena? (Mateo 6:9, 10) Ge e ba dithapelo tša rena di fetogile tša setlwaedi goba tšeo e sego tša moya ka moka, se e ka ba pontšho ya go nyakega ga go ipha nako bakeng sa go naganišiša ka ditiro tša Jehofa. (Psalme 103:2) Bakriste ka moka ba swanetše go phafogela go lemoga seo dithapelo tša bona di se utollago.
Ditiro tša Rena di Bolela’ng?
10, 11. (a) Bohlotlolo le bootswa di tšwa kae? (b) Ke eng seo se tlago go re thuša gore re se ke ra ‘dira bootswa ka pelong’?
10 Go boletšwe gore ditiro di bolela go gontši go feta mantšu. Ka ntle le pelaelo ditiro tša rena di bolela go gontši ka seo re lego sona ka gare. Ka mohlala, ditabeng tša boitshwaro, go diša pelo go akaretša go gontši go feta go fo phema tiro ya bootswa goba ya bohlotlolo. Thutong ya gagwe ya Thabeng Jesu o itše: “Mang le mang e a lebêlêlaxo mosadi à mo kxanyoxa, ó šetše a otswitše pelong ya xaxwe.” (Mateo 5:28) Re ka phema bjang go dira bootswa gaešita le ka dipelong tša rena?
11 Mopatriareka yo a botegago Jobo o beetše banna le basadi ba Bakriste bao ba lego lenyalong mohlala. Ka ntle le pelaelo Jobo o be a na le ditirišano tše di tlwaelegilego le basadi ba bafsa gomme a bile a ba thuša ka botho ge ba be ba nyaka thušo. Eupša kgopolo ya go ba le kgahlego ya lerato ka bona e be e sa amogelege go mmona yo wa potego. Ka baka la’ng? Ka gobane o be a dirile boikemišetšo bjo bo tiilego bja go se lebelele basadi ka go ba kganyoga. O itše: “Mahlô a-ka ke lakane naô ka re: nka se kxanyoxe kxarebe.” (Jobo 31:1) Anke re direng kgwerano e swanago le mahlo a rena gomme re diše dipelo tša rena.
12. O ka diriša bjang Luka 16:10 mabapi le go diša pelo ya gago?
12 Morwa wa Modimo o itše: “Mmotexi-dinyaneng, le ka tše kxolo ó a bôtêxa. Mo-se-loke-dinyaneng, le ka tše kxolo xa a loke.” (Luka 16:10) Ee, re swanetše go hlahloba boitshwaro bja rena ditabeng tšeo di bonagalago e le tše nyenyane tša bophelo bja letšatši le letšatši, gaešita le boitshwaro bja rena bja moo re lego noši ka magaeng a rena. (Psalme 101:2) Ge re dutše ka magaeng a rena, re bogetše thelebišene goba re kgokagantšwe le Internet, na re kgonthišetša gore re dumelelane le keletšo ya Mangwalo e rego: “Xe e le bootswa, le dithšila ka moka, le mexabaru, tše byalo le xo bolêla di se kê tša bolêlwa mo xo lena; ké sôna se se swanetšexo bakxêthwa. Le tša dihlong di se kê tša ba xôna, le dipolêlô tša bošilo, le metlaê e sa lokaxo”? (Ba-Efeso 5:3, 4) Go thwe’ng ka bošoro bjo bo ka bago bo le gona dipapading tša thelebišene goba tša bidio? Mopsalme o itše: “Morêna ó šetša ba ba lokilexo le ba babe; xomme ó hloile ba ba rataxo bosenyi.”—Psalme 11:5.
13. Ke temošo efe e swanetšego ge re naganišiša ka seo se tšwago ka pelong?
13 Jeremia o lemošitše ka gore: “Pelo ké yôna mmata-mâno-mabe, ké yôna lešaedi.” (Jeremia 17:9) Boradia bjo bja pelo bo ka iponagatša ge re lokafatša diphošo tša rena, re nyenyefatša diphošo, re fahlelela diphošo tša semelo sa motho goba re feteletša dilo tšeo re di fihleletšego. Pelo ya lešaedi gape e kgona go ba le boemo bja mahlakore a mabedi—melomo ya boreledi e bolelago selo se sengwe, mola ditiro di bontšha se sengwe. (Psalme 12:2; Diema 23:7) Go bohlokwa gakaakang gore re be ba botegago ge re dutše re hlahloba seo se tšwago ka pelong!
Na Leihlo la Rena le Lokile?
14, 15. (a) Leihlo le le “lokilego” ke eng? (b) Ke bjang go boloka leihlo le le lokilego go re thušago go diša pelo?
14 Jesu o itše: “Leihlô ké lôna lebônê la mmele.” O okeditše ka gore: “Byale, xe leihlô la xaxo le lokile, mmele wa xaxo ka moka o tlo étša.” (Mateo 6:22) Leihlo leo le lokilego le lebiša tlhokomelo pakaneng e tee goba morerong, ga le arošwe. Ka kgonthe, leihlo la rena le swanetše go lebiša tlhokomelo tabeng ya go “tsoma mmušo pele le go loka ga [Modimo].” (Mateo 6:33, NW) Go ka direga’ng ka dipelo tša rena tša seswantšhetšo ge e ba re sa boloke leihlo la rena le lokile?
15 Ela hloko taba ya go iphediša. Go nea dinyakwa tša malapa a rena ke senyakwa sa Bokriste. (1 Timotheo 5:8) Eupša go thwe’ng ge e ba re lekwa ka kganyogo ya go ba le dilo tša morago-rago, tše di phalago tšohle le tšeo di tsongwago kudu tabeng ya dijo, diaparo, madulo le dilo tše dingwe? Na seo se ka se dire pelo le monagano go ba makgoba e le ka kgonthe, sa re dira gore re se ke ra ba ka pelo ka moka borapeding bja rena? (Psalme 119:113; Ba-Roma 16:18) Ke ka baka la’ng re swanetše go nwelela kudu go hlokomeleng dinyakwa tša nama moo e lego gore bophelo bja rena e ba bjo bo theilwego feela go lapa, kgwebong le dilong tše di bonagalago? Gopola keletšo e buduletšwego e rego: “Le itôtê xore dipelo tša lena di se kê tša imêlwa ke bohori le xo boiwa, le dipelaêlô tša bophelô byono, ’me letšatši leo la tlo Le wêla sehloxo. Xobane le tlo etša sefu xe le wêla ba ba dutšexo lefaseng mo xo fêla.”—Luka 21:34, 35.
16. Jesu o neile keletšo efe mabapi le leihlo gomme ka baka la’ng?
16 Leihlo ke mokero o bohlokwa wa poledišano monaganong le pelong. Seo le lebišago tlhokomelo go sona se ka tutuetša ka matla dikgopolo tša rena, maikwelo le ditiro. Ge a diriša leleme la seswantšhetšo, Jesu o ile a bolela ka matla a teko ya go bona gomme a re: “Ké xôna-xê, xe O kxopišwa ke leihlô la xaxo la le letona, le xonyê O le lahlê; xobane se se tl’o xo Xo hola, ké xe se sengwê sa dithô tša xaxo se senyêxa, xore mmele wa xaxo ka moka o se tlo lahlêlwa moleteng wa mollô.” (Mateo 5:29) Leihlo le swanetše go thibelwa go lebiša tlhokomelo go boneng dilo tšeo di sa swanelago. Ka mohlala, ga se la swanelwa go dumelelwa go lebiša tlhokomelo ditabeng tšeo di diretšwego go kgahliša goba go tsoša diphišego tše di gobogilego le dikganyogo.
17. Go diriša Ba-Kolose 3:5 go re thuša bjang go diša pelo?
17 Ke therešo gore go bona, ga se sekwi se nnoši sa poledišano le lefase la ka ntle. Dikwi tše dingwe gape tše bjalo ka go swara le go kwa, le tšona di kgatha tema ya tšona gomme re swanetše go gata megato ya temošo le dithong tša mmele. Moapostola Paulo o lemošitše gore: “Bolayang-xê tše dithong tša lena e lexo tša lefase, e lexo bootswa, le dithšila, le tumô, le kxanyoxô e mpe, le mexabaru e lexo xo dirêla modimo o šele.”—Ba-Kolose 3:5.
18. Re swanetše go gata megato efe mabapi le dikgopolo tše di sa swanelago?
18 Kganyogo e sa swanelago e ka tšwelela karolong e utegilego ya monagano wa rena. Go naganišiša ka dilo tše bjalo gantši go nweletša kganyogo e fošagetšego e bile go tutuetša pelo. “ ’Me tumô xe e amere, e tswala sebe.” (Jakobo 1:14, 15) Ba bantši ba dumela gore ye ke tsela yeo go ikgoboša gantši go diregago ka yona. Go bohlokwa gakaakang gore re tšwele pele re tlatša menagano ya rena ka ditaba tša moya! (Ba-Filipi 4:8) Gomme ge e ba kgopolo e sa swanelago e e-tla ka monaganong, re swanetše go katanela go e tloša.
‘Hlankela Jehofa ka Pelo Yohle’
19, 20. Re ka atlega bjang go hlankeleng Jehofa ka pelo yohle?
19 Botšofading bja gagwe, Kgoši Dafida o boditše morwa wa gagwe gore: “Wêna Salomo Ngwan’a-ka, O fêle Ò tseba Modimo wa tat’axo, O mo hlankêlê ka pelo yohle le ka môya wa mafolofolo; xobane Morêna ó fenyêka dipelo ka moka, ó hlaoloxanya thopa tšohle tša dikêlêlô.” (1 Koronika 28:9) Salomo ka boyena o ile a rapelela “pelo e kwaxo.” (1 Dikxoši 3:9) Lega go le bjalo, o ile a lebeletšana le tlhohlo ya go boloka pelo e bjalo bophelong bja gagwe ka moka.
20 Ge e ba re tla atlega tabeng yeo, ga go nyakege feela gore re be le pelo e kwanago le Jehofa eupša gape re swanetše go e diša. Bakeng sa go phetha se, re swanetše go boloka dikgopotšo tša Lentšu la Modimo di le kgaufsi le dipelo tša rena—‘ka gare ga tšona.’ (Diema 4:20-22) Gape re swanetše go tlwaela go hlahloba dipelo tša rena, re ela hloko ka thapelo seo mantšu a rena le ditiro di se utollago. Go lebiša tlhokomelo mo go bjalo go thuša ka eng ka ntle le gore re tsoma thušo ya Jehofa e le ka kgonthe bakeng sa go re thuša gore re phošolle bofokodi le ge e le bofe bjoo re bo bonago? Le gona go bohlokwa gakaakang gore re dule re phafogetše seo re se tšeago ka dikwi tša rena! Ka go dira se, re na le kgonthišetšo ya gore “khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, [e tla boloka] dipelo tša [rena] le ’kxopolô tša [rena] xo Kriste Jesu.” (Ba-Filipi 4:6, 7) Ee, anke re ikemišetšeng go diša dipelo tša rena go feta dilo tšohle tšeo di swanetšego go dišwa gotee le go hlankela Jehofa ka pelo yohle.
Na o a Gopola?
• Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go diša pelo?
• Ke bjang go hlahloba seo re se bolelago go re thušago go diša dipelo tša rena?
• Ke ka baka la’ng re swanetše go boloka leihlo la rena le “lokile”?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 23]
Ke eng seo gantši re bolelago ka sona tirelong ya tšhemo, dibokeng le ka gae?
[Diswantšho go letlakala 25]
Leihlo leo le lokilego ga le arošwe