Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ka Dira Lefase Gore e be Lefelo le Lekaone?

Na o ka Dira Lefase Gore e be Lefelo le Lekaone?

Na o ka Dira Lefase Gore e be Lefelo le Lekaone?

“Dipolitiki ga di kgone go bušetša thulaganyo e kopanyago lekokong la batho. Ga se di itlhame gabotse bakeng sa go aga lefsa ditumelo tša setšo tša boitshwaro. Maikemišetšo a mabotse ga a kgone go tsošološa mekgwa ya mabapi le lefereyo goba lenyalo, a dira bo-tate gore ba ikarabele ka bana ba bona, a bušetša pefelo goba go lewa ke dihlong madulong a tšona a pele . . . Bontši bja mathata a tša boitshwaro ao a re tshwenyago a ka se kgone go fedišwa ke molao.”

NA O na le tshekamelo ya go dumelelana le mantšu a yo e kilego ya ba motlatša-mohlankedi wa mmušo wa United States? Ge e ba go le bjalo, tharollo ke efe mathateng a mantši lehono ao a bakwago ke megabaru, go se be le maikwelo a borutho a tlhago ka malapeng, boitshwaro bjo bo hlephilego, go se šetše le mabaka a mangwe a matla ao a fedišago thulaganyo ya setšhaba? Batho ba bangwe ba nagana gore ga go na tharollo, ka gona ba fo phela maphelo a bona gabotse kudu ka mo ba ka kgonago ka gona. Ba bangwe ba holofela gore ka letšatši le lengwe moetapele yo a hlohleletšago potego le yo bohlale, mohlomongwe gaešita le moetapele wa bodumedi, o tla tšwelela gomme a ba hlahla go ya ka lehlakoreng le le nepagetšego.

Ge e le gabotse, nywaga e dikete tše pedi e fetilego, batho ba ile ba nyaka go dira Jesu Kriste kgoši ya bona ka gobane ba lemogile gore o be a romilwe ke Modimo gomme o be a tla ba mmuši yo a swanelegago kudu. Lega go le bjalo, ge Jesu a be a lemoga maikemišetšo a bona, o ile a tloga moo kapejana. (Johane 6:​14, 15) Ka morago o ile a hlalosetša mmušiši wa Roma gore: “Mmušô wa-ka xa se o tšwaxo ’faseng leno.” (Johane 18:​36) Lega go le bjalo, mehleng ya lehono, ke ba sego kae feela ba tšeago boemo bjo Jesu a ilego a bo tšea​—gaešita le baetapele ba bodumedi bao ba ipolelago gore ke balatedi ba gagwe. Ba bangwe ba bona ba lekile go dira lefase le gore e be lefelo le lekaone, e ka ba ka go leka go tutueletša babuši goba ka go swara maemo a dipolitiki bona ka noši. Re ka bona se ka go lebelela nywageng ya bo-1960 le bo-1970.

Maiteko a Bodumedi a go Kaonefatša Lefase

Mafelelong a bo-1960, bo-rathutatumelo ba bangwe go tšwa dinageng tša Latin-America ba ile ba lwantšha bodiidi le bogateledi. E le gore ba fihlelele se, ba ile ba godiša thuta-tumelo ya tokologo, yeo go yona Kriste a bego a se sa hlaloswa e le mophološi go ya ka kgopolo ya Beibele e nnoši eupša gotee le ka tsela ya tša dipolitiki le tša boiphedišo. Kua United States, baetapele ba mmalwa ba dikereke bao ba ilego ba thoma go tshwenyega ka go senyega ga ditekanyetšo tša boitshwaro ba ile ba hloma mokgatlo o bitšwago Moral Majority. Morero wa wona e be e le go tsenya batho bao ba bego ba tla bea melao ya ditekanyetšo tše agago tša malapa maemong a tša dipolitiki. Ka mo go swanago, dinageng tše dintši tša Mamoseleme, dihlopha di lekile go thibela kgobogo le go dirwa ga dilo go feta tekanyo ka go kgothaletša gore go kgomarelwe Koran kudu.

Na o dumela gore lefase ke lefelo le lekaone ka baka la maiteko a bjalo? Ka kakaretšo, ditherešo di bontšha gore ditekanyetšo tša boitshwaro di tšwela pele di theoga gomme sekgoba magareng ga bohumi le bodiidi se tšwela pele se katologa, go akaretša le dinageng tšeo thutatumelo ya tokologo e bego e tumile.

Ka ge Moral Majority e paletšwe mererong ya yona ya motheo kua United States, mohlami wa yona, e lego Jerry Falwell, o ile a fediša mokgatlo wo ka 1989. Mekgatlo e mengwe e ile ya o tšeela legato. Lega go le bjalo, Paul Weyrich, mohlami wa polelwana “moral majority,” o ngwadile ka makasineng wa Christianity Today gore: “Gaešita le ge re ka thopa sefoka dipolitiking, diphenyo tša rena di palelwa ke go fihlelela mohuta wa maikemišetšo ao re dumelago gore a bohlokwa.” O ngwadile gape gore: “Setho se fetoga selo se se nyatšegago ka mo go feteletšego. Re kgakgetšwe ka gare ga go phuhlama ga setho ga ditekanyetšo tša histori, go phuhlama mo gogolo kudu mo e lego gore go fenya dipolitiki.”

Mongwadi wa dikuranta le dipuku Cal Thomas o utolotše seo a bego a se lebelela e le phošo e kgolo ka go leka go phagamiša setšhaba ka dipolitiki ge a re: “Phetogo ya kgonthe e tlišwa ke boemo bja pelo ya motho ka o tee ka o tee, e sego ka go boutelwa dipolitiking, ka gobane mathata a rena a motheo ga se a tša boiphedišo le a tša dipolitiki eupša ke a boitshwaro le boemo bja moya.”

Eupša o ka lokiša bjang mathata a boitshwaro le a boemo bja moya lefaseng leo le se nago melao, moo batho ba itirelago diphetho tša seo e lego se se nepagetšego le se se fošagetšego? Ge e ba batho ba nago le tutuetšo le ba nago le maikemišetšo a mabotse​—ba bodumedi goba bao e sego ba bodumedi—​ba palelwa ke go dira lefase gore e be lefelo le lekaone, ke mang yo a ka kgonago? Ka ge re tla bona sehlogong se se latelago, karabo e gona. Ge e le gabotse, e ithekgile ka lebaka la motheo leo ka lona Jesu a ilego a bolela gore Mmušo wa gagwe ga se wa lefase le.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 2]

COVER: Dirty water: WHO/​UNICEF photo; globe: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 3]

Children: UN photo; globe: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.