Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ma-scythia—Batho Bao ba Makatšago ba Nakong e Fetilego

Ma-scythia—Batho Bao ba Makatšago ba Nakong e Fetilego

Ma-scythia​—Batho Bao ba Makatšago ba Nakong e Fetilego

BA KITIMA ka lebelo leroleng, mekotla ya bona ya banamedi ba dipere e tletše ka dithebola, go ile gwa goroga banamedi ba dipere ba setšhaba sa basepedi. Batho ba ba makatšago ba ile ba buša megoleng ya Yuropa le Asia go tloga mo e ka bago ka 700 go ya go 300 B.C.E. Ke moka ba ile ba nyamelela​—eupša ke feela ka morago ga go tlogela maswao historing ya motho. Go na le moo go bolelwago ka bona gaešita le ka Beibeleng. E be e le ma-Scythia.

Ka nywaga-kgolo e mentši, bahloka-šope le mehlape ya dipere tša lešoka ba be ba ralala melaleng e nabilego go tloga Dithabeng tša Carpathia tša ka bohlabela bja Yuropa go ya go seo ga bjale e lego borwa-bohlabela bja Russia. Lekgolong la seswai la nywaga B.C.E., mogato wa tša bohlabani woo o ilego wa gatwa ke Mmušiši wa China Hsüan o ile wa hlohleletša go khudugela ka bodikela. A khudugela ka bodikela, ma-Scythia a ile a lwa le go raka ma-Cimmeria, ao a bego a laola Caucasus le tikologo ya ka leboa la Lewatle le Leso.

A tsoma lehumo, ma-Scythia a ile a hula motse-mošate wa Asiria, Ninife. Ka morago a ile a ikgweranya le Asiria ge e tsogela ba-Meda matla, ba-Babele le ditšhaba tše dingwe. Ditlhaselo tša ona di ile tša ba tša fihla ka leboa la Egipita. Ntlha ya gore motse wa Bethesane ka leboa-bohlabela la Isiraele ka morago o ile wa bitšwa Scythopolis e ka ba e šupa nako yeo ma-Scythia a e dutšego moo.​—1 Samuele 31:​11, 12.

Mafelelong, ma-Scythia a ile a dula megoleng ya Romania ya mehleng yeno, Moldova, Ukraine le borwa bja Russia. Moo a ile a huma ka ge a be a hlankela e le babapatši magareng ga ba-Gerika le batšweletši ba mabele ba Ukraine ya mehleng yeno le borwa bja Russia. Ma-Scythia a be a rekiša mabele, todi ya dinose, boya le go ananya dikgomo bakeng sa beine ya Gerika, mašela, dibetša le mediro ya bokgabo. Ka gona a ile a bokanya mahumo a mantši.

Banamedi ba Bagolo ba Dipere

Bakeng sa bahlabani ba ba megoleng, pere e be e swana le kamela go batho ba leganateng. Ma-Scythia e be e le banamedi ba babotse ba dipere e bile a be a le gare ga batho ba mathomo ba go diriša sale le bogato bja sale. A be a e-ja nama ya dipere gomme a e-nwa mafsi a pere. Ge e le gabotse, a be a diriša dipere bakeng sa go dira dihlabelo. Ge mohlabani wa mo-Scythia a hwile, pere ya gagwe e be e bolawa gomme e bolokwa ka tlhompho​—e feletše ka teigi le mekgabišo.

Bjalo ka ge radihistori Herodotus a hlalositše, ma-Scythia a ile a ba le meetlo e šoro kudu, yeo e bego e akaretša go diriša magata a bahlaselwa ba ona e le dikomiki tša go nwela. Ge a hlasela manaba a ona, a be a a fediša ka ditšhoša tša tšhipi, dilepe tša ntwa, marumo le mesebe ya meetlwa yeo e bego e gagola nama.

Mabitla ao a Lokišeleditšwego Bosafelego

Ma-Scythia a be a diriša boloi le boperisita bja maleatlana gomme a rapela mollo le modimogadi yo e lego mma. (Doiteronomio 18:​10-12) A be a lebelela lebitla e le bodulo bja bahu. Makgoba le diphoofolo a be a dirwa dihlabelo bakeng sa go dirišwa ke mong wa bahu. Go naganwa gore lehumo le bahlanka di be di sepela le matona ge a e-ya ‘lefaseng le le latelago.’ Lebitleng le lengwe la mabitla a ka bogošing, go ile gwa hwetšwa bahlanka ba banna ba bahlano ba patlame maoto a bona ba a išitše go lebana le mong wa bona, ba loketše go tsoga gomme ba tšwele pele ka mediro ya bona.

Babuši ba be ba bolokwa ka dihlabelo tše dintši, gomme dinakong tša go lla, ma-Scythia a be a tšholla madi a ona gomme a kota meriri ya ona. Herodotus o ngwadile gore: “A kgaola karolo ya ditsebe tša ona, a kota dihlogo tša ona, a itshega matsogong, a sega diphatla le dinko tša ona le go phunya diatla tša ona tša ka go le letshadi ka mesebe.” Ka mo go fapanego, Molao wa Modimo go ba-Isiraele ba mehleng yeo o be o laetše gore: “Le se kê la hlabêlwa mebele ya lena ka ’baka la mohu.”​—Lefitiko 19:28.

Ma-Scythia a tlogetše di-kurgan (mekgobo ya mabitla ya ka bohlabela bja Yuropa goba Siberia) e dikete ya mabitla. Mekgabišo e mentši e hwetšwago go di-kurgan e bontšha bophelo bja letšatši le letšatši bja ma-Scythia. Mo-Russia Czar Peter yo Mogolo o thomile go kgobokanya dilo tše bjalo ka 1715, gomme dilo tše tše di phadimago ga bjale di ka bonwa mebusiamong kua Russia le Ukraine. “Bokgabo bjo bja diphoofolo” bo akaretša dipere, manong, dipekwa, dikatse, dinkwe, kgama e kgolo ya Asia, kgama, mehuta ya dinonyana le ditau tša dinonwane (dibopiwa tša dinonwane tšeo di nago le mebele e nago le diphego goba tše di se nago tšona tša mmele wa phoofolo e nngwe mola hlogo e le ya mohuta o mongwe wa phoofolo).

Ma-Scythia le Beibele

Beibele e bolela ka go lebanya ka ma-Scythia ka lekga le tee feela. Go Ba-Kolose 3:​11 (PK) re bala gore: “Moo ga go hlwe go le Mogerika le mo-Juda, le lebollo le bošoboro, goba Mobarbare le Mosythe, goba mohlanka e a ruilego le mohunologi, eupša Kriste ke tšohle le go bohle.” Ge moapostola wa Mokriste Paulo a be a ngwala mantšu ao, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “Mosythe” le be le šupa e sego go setšhaba se itšego, eupša le be le šupa go batho ba bašoro kudu. Paulo o be a gatelela gore ka tlase ga tutuetšo ya moya o mokgethwa wa Jehofa, goba matla a šomago, gaešita le batho ba bjalo ba ka apara semelo sa Modimo.​—Ba-Kolose 3:​9, 10.

Baepi ba bangwe ba marope ba dumela gore leina Asekenase leo le hwetšwago go Jeremia 51:​27 le swana le Ashguzai ya se-Asiria, lentšu leo le bego le dirišwa go ma-Scythia. Matlapa a mongwalo-kgwaro a tsopola kgwerano magareng ga batho ba le ma-Mannai phetogelong malebana le Asiria lekgolong la nywaga la bošupa B.C.E. Pejana ga ge Jeremia a ka thoma go porofeta, ma-Scythia a ile a selaganya nageng ya Juda ka ntle le tshenyo a le tseleng ya ona ya go ya le go boa Egipita. Lega go le bjalo, ba bantši bao ba kwilego Jeremia a bolela e sa le pele ka thogako go Juda go tloga ka leboa ba ka be ba ile ba belaela go nepagala ga boporofeta bja gagwe.​—Jeremia 1:​13-15.

Diithuti tše dingwe di nagana gore go na le taba e ukamago ka ma-Scythia go Jeremia 50:​42, yeo e balegago ka gore: “Ba swere borá le marumô; ké ba sehloxo; xa ba setše motho; mekxoši ya bôná e duma wa lewatlê; ba nametše dipitsi; ba šwahlêla wêna, ngwanana wa Babele.” Eupša temana ye e šoma kudu-kudu go ba-Mede le ba-Peresia, bao ba ilego ba fenya Babele ka 539 B.C.E.

Go šišintšwe gore “naxa ya Magogo” yeo go bolelwago ka yona go Hesekiele dikgaolo 38 le 39 e šupa meloko ya ma-Scythia. Lega go le bjalo, “naxa ya Magogo” e na le sešupo sa seswantšhetšo. Go bonagala e šupa go lefelo la lefaseng, leo Sathane le barongwa ba gagwe ba ilego ba lahlelwa go lona ka morago ga ntwa kua legodimong.​—Kutollo 12:​7-17.

Ma-Scythia a be a akaretšwa go phethagaleng ga boporofeta bja Nahume bjo bo bolelago e sa le pele ka go menola Ninife. (Nahume 1:​1, 14) Ba-Kaladea, ma-Scythia le ba-Mede ba ile ba senya Ninife ka 632 B.C.E., e lego seo se ilego sa bakela go wa ga Mmušo wa Asiria.

Go Nyamelela mo go Makatšago

Ma-Scythia a nyameletše, eupša ka baka la’ng? Moepi wa marope yo e lego moetapele wa mo-Ukrain o re: “Therešo ke gore, re tloga re sa tsebe gore go diregile eng.” Ba bangwe ba dumela gore a letefaditšwe ke dilo tše a di ratago tša lehumo, lekgolong la pele le la bobedi la nywaga B.C.E. a ile a ineela sehlopheng se sefsa sa bahloka-šope ba Asia​—ba-​Sarmatia.

Ba bangwe ba nagana gore thulano magareng ga dihlotswana tša ma-Scythia e dirile gore a nyamelele. Ba bangwe gape ba re mašaledi a ma-Scythia a ka hwetšwa magareng ga ma-​Ossetia a Caucasus. Go ba gona, batho ba ba makatšago ba nakong e fetilego ba tlogetše leswao historing ya batho​—leo le dirilego gore leina Scythia e be lehlalosetša-gotee la bošoro.

[Mmapa go letlakala 24]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Kiev

SCYTHIA

TSELA YA GO KHUDUGA

GERIKA

Dithaba tša Caucasus

OSSETIA

DITSELA TŠA GO ŠWAHLELA

ASIRIA

MMUŠOWA

PERESIA

EGIPITA

Ninife

MEDA

MESOPOTAMIA

Babele

BABILONIA

Susa

PALESTINA

Danube

Lewatle le Leso

Lewatle la Mediterranean

Lewatle la Caspian

Kgogometšane ya Peresia

Dnieper

Dniester

Tigris

Eforate

Bethesane (Scythopolis)

Nile

Motse wa Mehleng Yeno

Motse wa Bogologolo

[Seswantšho go letlakala 25]

Ma-Scythia e be e le batho ba go lwa

[Mothopo]

The State Hermitage Museum, St. Petersburg

[Mothopo]

Courtesy of the Ukraine Historic Treasures Museum, Kiev

[Seswantšho go letlakala 26]

Ma-Scythia a ile a rekiša dithoto tša ona bakeng sa mediro ya Gerika ya bokgabo gomme a huma kudu