O Swaragana Bjang le Boikaketši?

SERAPENG sa Getsemane, Judase Isikariothe o ile a ya go Jesu gomme “a mo atla.” Wo e be e le motlwae wa go bontšha go kgomega ka borutho. Eupša pontšho ya Judase e be e le feela boikgakanyo bja go hlaola Jesu go bao ba bego ba tlile bošego go tla go mo swara. (Mateo 26:​48, 49) Judase e be e le moikaketši​—motho yo a itirago seo a sego sona, motho yo a utago maikemišetšo a gagwe a mabe ka morago ga seširo sa go botega. Lentšu la Segerika le le bolelago “moikaketši” le bolela “motho yo a fetolago” gape le bolela sebapadi sa sethaleng. Ge nako e dutše e e-ya, lentšu le ile la šupa go motho le ge e le mang yo a bego a fo ikgakanya e le gore a fore ba bangwe.

Na o arabela bjang go boikaketši? Ka mohlala, na o a befelwa ge o bona batšweletši ba sekerete ba kgothaletša go kgoga go sa šetšwe bohlatse bja tša maphelo bja gore setšweletšwa sa bona se kotsi? Na o befedišwa ke boikaketši bja bahlokomedi ba bana bao ba swarago gampe bao ba filwego boikarabelo bja go ba hlokomela? Na o kwa bohloko ge mogwera yo o bego o nagana gore ke wa kgonthe a fetoga wa maaka? Boikaketši bja bodumedi bo go kgoma bjang?

“Le ba Madi-mabe Lena . . . Baikaketši”

Nagana ka moya wa bodumedi wo o bego o le gona ge Jesu a be a le lefaseng. Ba-mangwalo le Bafarisei ba be ba itira eka ke barutiši ba botegago ba Molao wa Modimo, eupša ge e le gabotse ba be ba tlatša dikgopolo tša batho ka dithuto tša batho tšeo di bego di gogela kgahlego kgole le Modimo. Ba-mangwalo le Bafarisei ba phegeletše ka potego lengwalo la molao, eupša ba be ba sa šetše melao ya motheo e bohlokwa yeo e bego e bontšha lerato le kgaugelo. Phatlalatša ba be ba itira eka ba ineetše go Modimo, eupša ka sephiring ba be ba tletše bobe. Mediro ya bona ga se ya ka ya dumelelana le mantšu a bona. Morero wa bona wa go dira dilo e be e le “xo bônwa ke batho.” Ba be ba swana “le mabitla a a takilwexo ka phêpa, a a bôxêxaxo ka ntlê, mola ka xare à tletše marapô a bahu le makxapa fêla.” Ge a be a pepentšha boikaketši bja bona ka sebete, Jesu o boletše le bona leboelela gore: “Le ba madi-mabe lena ba-mangwalô le bafarisei, lena baikaketši”!​—Mateo 23:​5, 13-31.

Ge e ba o be o phetše mehleng yeo, go fo swana le batho ba bangwe ba dipelo tše di botegago o ka ba o be o tla šišimišwa ke boikaketši bjo bjalo bja bodumedi. (Ba-Roma 2:​21-24; 2 Petro 2:​1-3) Eupša na o be o ka ba wa dumelela boikaketši bja ba-mangwalo le Bafarisei go go befediša go fihla bokgoleng bjo o bego o ka gana madumedi ka moka, go akaretša le bjo bo ilego bja rutwa le go bontšhwa ke Jesu Kriste le barutiwa ba gagwe? Na seo e be e ka se be se sa holego go wena?

Boitshwaro bja boikaketši ka lehlakoreng la batho ba bodumedi bo ka re dira gore re furalele bodumedi ka go selekega. Lega go le bjalo, karabelo ye le yona e tla re foufaletša go lemoga go ba ga kgonthe ga barapedi ba therešo. Wona mapheko ao re a agago go re šireletša kgahlanong le boikaketši, ge e le gabotse a ka re dira gore re furalele bagwera ba kgonthe. Ka gona, karabelo ya rena go boikaketši e swanetše go ba e kwagalago le e leka-lekanego.

“Phafoxang”

Sa pele, re swanetše go tseba go hlaola baikaketši. Se ga se seo ka mehla se lego bonolo. Lapa le lengwe le ithutile se ka go lahlegelwa kudu. Mma o be a idibetši ka nako e telele. Ge ba be  ba bula molato wa go se šetše kgahlanong le sepetlele seo se se diregilego gona, lapa le ile la hira ramolao yo gape e bego e le moruti kerekeng ya lefelong leo. Le ge sepetlele se ile sa lefa diranta tše dimilione tše 27,2 bakeng sa ditshenyagalelo, bothata bja lapa bo ile bja befela pele. Mmago bona o ile a hwa e le modiidi, gomme go be go se na tšhelete ya go lefelela poloko ya gagwe. Ka baka la’ng? Ka gobane ramolao a ile a itšeela bontši bja tšhelete. Kuranta e nngwe e ile ya bolela mabapi le ramolao yo gore: “Ge nkabe a rutile mokgwa wa boitshwaro wo a o bontšhitšego . . . , molaetša wa gagwe nkabe e tla ba o rego: a re direng bomenetša.” Re ka itšhireletša bjang bathong ba bjalo?

Jesu o neile bao ba bego ba gahlana le boikaketši bja bodumedi mehleng ya gagwe keletšo ya gore: “Phafoxang.” (Mateo 16:6; Luka 12:1) Ee, re swanetše go hlokomela. Batho ba ka bolela ka maikemišetšo a magolo kudu le go ba ba kgonthe phatlalatša, eupša re swanetše go ba bao ba hlokomelago gomme re se ke ra fo amogela motho o mongwe le o mongwe ka go fo mmona mahlong. Na re be re ka se lebelele ka kelohloko ditšhelete tša rena ge e ba re tseba gore go na le tšhelete ya bofora?

Baikaketši ba bile ba tšweletše le ka gare ga phuthego ya Bokriste. Morutiwa Juda o lemošitše ka bona, ge a re: “Bona ke mafsika a dikgopi menyanyeng ya lena ya lerato, ga ba e-ja le lena ba sa šie, gomme ba ikiša madišong; ke maru a se nago pula, a fefolwago ke diphefo; ke dihlare tša marega, tše di se nago kenyo.”​—Juda 12, PK.

Go dula re ‘phafogile’ go bolela go phema go timetšwa ke motho yo a itirago eka o a re rata eupša yoo ge e le gabotse a nago le boithati gomme a tšwetšago pele dikgopolo tšeo di sa thewago Lentšung la Modimo. Go swana le lefsika la makgwakgwa le dutšego ka tlase go meetse a homotšego, motho yo bjalo a ka baka go robegelwa ke sekepe sa moya go bao ba sa hlokomelego. (1 Timotheo 1:​19) Moikaketši a ka holofetša mo gontši ka tsela ya go lapološa moyeng eupša a fetoga ‘leru le se nago pula’​—le sa tšweletšego pula. Go swana le mohlare o sa tšwego dienywa, motimetši ga a tšweletše dienywa tša kgonthe tša Bakriste. (Mateo 7:​15-20; Ba-Galatia 5:​19-21) Ee, re swanetše go phafogela batimetši ba bjalo. Lega go le bjalo, re swanetše go dira seo ka ntle le go ba ba belaelago maikemišetšo a motho yo mongwe le yo mongwe.

“Le se kê  la Ahlola”

Go bonolo gakaakang go batho ba sa phethagalago go šupa diphošo tša batho ba bangwe mola ba hlokomologa tša bona! Lega go le bjalo, tshekamelo ye e re dira gore re be ba sa šireletšegago go boikaketši. Jesu o itše: “Moikaketši-tena! Thôma xo nthša kwata ya mo ’ihlong la xaxo; ké mo O tl’o xo boneša, wa kxôn’o nthša lehlôkwana mo ’ihlong la ngwana weno.” Re dira gabotse go ela hloko keletšo ya gagwe e rego: “Le se kê la ahlola, xore le lena Le se tlo ahlolwa. Xobane moahlolêlô wo Le ahlolaxo ka wôna, le lena Le tlo ahlolwa ka wôna . . . O re’ng-xê Ò bôna lehlôkwana la mo ’ihlong la ngwan’eno, Ò sa lemoxe kwata ya mo ’ihlong la xaxo?”​—Mateo 7:​1-5.

Ge ba bangwe ka dinako tše dingwe ba dira dilo tšeo di bonagalago e le tša boikaketši, re swanetše go hlokomela gore re se ke ra kitimela go ba hlaola e le baikaketši. Ka mohlala, moapostola Petro, ‘o be a šutha ka sa nthago, gomme a ikaroganya’ le badumedi-gotee le yena ba ba-Ntle kua Antiokia e le gore a kgahle baeng ba bego ba e-na le setlogo sa se-Juda  go tšwa Jerusalema. Baranaba ‘le yena o ile a gogolwa le Petro le ba bangwe boikaketšing bjo.’ Petro o ile a dira se go sa šetšwe gore o be a filwe tokelo ya moswana-noši ya go bula tsela bakeng sa ba-Ntle gore ba amogelwe ka phuthegong ya Bokriste. (Ba-Galatia 2:​11-14, PK; Ditiro 10:​24-28, 34, 35) Eupša go thelela mo e sego ga maikemišetšo ga Baranaba le Petro ka ntle le pelaelo ga se gwa ka gwa ba bea ka legorong le swanago le la bamangwalo le Bafarisei goba Judase Isikariote.

“Lerato le se ke la ba le Boikaketšo”

Jesu o lemošitše ka gore: “Xe O dira tša kxauxêlô, O se iteletšê phalafala bo-ka baikaketsi [dibapadi tša diterama, Phillips] xe ba dira diphuthexong le mekxotheng, è le xore ba rêtwê ke batho.” (Mateo 6:2) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lerato le se ke la ba le boikaketšo.” (Ba-Roma 12:​9, PK) O ile a kgothaletša Timotheo yo monyenyane gore a be le ‘lerato le le tšwago pelong-tshekegi . . . le tumelong e se nago boikaketši.’ (1 Timotheo 1:5) Ge e ba lerato la rena le tumelo e le tša kgonthe​—di sa senywe ke boithati le boradia—​ba bangwe ba tla re bota. Re tla ba mothopo wa matla a kgonthe le kgothatšo go bao ba re dikologilego. (Ba-Filipi 2:4; 1 Johane 3:​17, 18; 4:​20, 21) Gomme go feta tšohle, re tla amogelwa ke Jehofa.

Ka lehlakoreng le lengwe, boikaketši mafelelong bo tla ipontšha e le bjo bo bolayago go bao ba bo dirago. Mafelelong, boikaketši bo tla pepentšhwa phatlalatša. Jesu Kriste o itše: “Xa xo thopa ye e sa tl’o xo bipollwa; xa xo sephiri se se sa tl’o xo tsebya.” (Mateo 10:​26; Luka 12:2) Kgoši e bohlale Salomo o boletše gore: “Medirô ka moka, le dithopa tšohle, tše di botse le tše mpe, Modimo ó tlo di iša thsekong.”​—Mmoledi 12:14.

Ge e le ga bjale, ke ka baka la’ng re swanetše go dumelela boikaketši bja ba bangwe bo re kgoma go fihla bokgoleng bjo re hlokišwago lerato la kgonthe la bagwera ba paala? Re ka ba ba hlokomelago ka ntle le go ba bao ba sa botego ka mo go feteletšego. Ka mo re ka kgonago ka gona, a re direng gore lerato la rena le tumelo di se be le boikaketši.​—Jakobo 3:​17; 1 Petro 1:22.

[Diswantšho go letlakala 22]

Na o be o tla dumelela boikaketši bja bamangwalo le Bafarisei go go dira gore o furalele Jesu Kriste le barutiwa ba gagwe?