Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Boifang Jehofa Gomme le Lote Ditaelo tša Gagwe

Boifang Jehofa Gomme le Lote Ditaelo tša Gagwe

Boifang Jehofa Gomme le Lote Ditaelo tša Gagwe

“Boifa Modimo, O lôtê taêlô tša xaxwe. Ké se se swanetšexo batho bohle.”​—Mmoledi 12:13.

1, 2. (a) Poifo e ka re šireletša bjang mmeleng? (b) Ke ka baka la’ng batswadi ba bohlale ba katanela go tsenya poifo e agago baneng ba bona?

LEONARDO DA VINCI o itše: “Go etša ge go ba le sebete go bea bophelo kotsing, poifo e a bo šireletša.” Bonkgwete goba sebete sa bošilo, di thibela motho go lemoga kotsi, mola poifo e mo gopotša go ela hloko. Ka mohlala, ge e ba re batamela kgaufsi le leriba la legaga gomme re bona gore re ka wela bokgole bjo bo išago gakaakang, ka tlhago bontši bja rena re boela morago. Ka mo go swanago, poifo e botse ga e godiše feela tswalano e botse le Modimo bjalo ka ge re badile sehlogong se se fetilego, eupša gape e re thuša go re šireletša kotsing.

2 Lega go le bjalo, re swanetše go ithuta go boifa dikotsi tše dintši tša mehleng yeno. Ka ge bana ba banyenyane ba sa tsebe ka dikotsi tša mohlagase goba sephethe-phethe sa dinamelwa sa toropong, ba ka wela gabonolo kotsing e šoro. * Batswadi ba bohlale ba leka go tsenya poifo e swanetšego baneng ba bona, ba ba lemoša leboelela ka dikotsi tšeo di ba dikologilego. Batswadi ba tseba gore poifo ye e ka phološa maphelo a bana ba bona.

3. Ke ka baka la’ng gomme ke bjang Jehofa a re lemošago ka dikotsi tša moya?

3 Jehofa o tshwenyega ka mo go swanago ka boiketlo bja rena. Bjalo ka Tate yo lerato, o re ruta ka Lentšu la gagwe le ka mokgatlo wa gagwe bakeng sa go re hola. (Jesaya 48:​17) Karolo ya lenaneo le la go ruta la Modimo, e akaretša go re lemoša ‘leboelela’ ka dikotsi tša moya e le gore re ka hlagolela poifo e agago ya go boifa kotsi e bjalo. (2 Koronika 36:​15; 2 Petro 3:1) Go theoša le histori dikotsi tše dintši tša moya di ka ba di ile tša phengwa gomme tlaišego e kgolo ya thibelwa ‘ge feela dipelo tša bona ka mehla nkabe di boifa Modimo le go hlokomela ditaelo tša gagwe.’ (Doiteronomio 5:​29) ‘Dinakong tše tše hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,’ re ka dira bjang gore dipelo tša rena di boife Modimo le go phema kotsi ya moya?​—2 Timotheo 3:1.

Furalelang Bobe

4. (a) Bakriste ba swanetše go hlagolela lehloyo lefe? (b) Jehofa o ikwa bjang ka boitshwaro bja sebe? (Bona mongwalo wa tlase.)

4 Beibele e hlalosa gore “xo boifa Morêna ké xo hlôya bobe.” (Diema 8:​13) Pukuntšu ya Beibele e hlalosa lehloyo le e le “boemo bja kgopolo bja maikwelo malebana le batho goba dilo tšeo di ganetšwago, di hlaswago, di gobošwago le tšeo motho a kganyogago go se be le kgokagano le tšona goba tswalano.” Ka gona poifo ya go boifa Modimo e akaretša lehloyo la ka gare goba go šišimišwa ka mo go feletšego ke se sebe mahlong a Jehofa. * (Psalme 97:​10) E re tutueletša go furalela se sebe, bjalo ka ge re tla tšhaba leribeng la legaga ge poifo ya rena ya tlhago e re lemoša. Beibele e re: “Dibe motho ó di lahla ka xo boifa Morêna.”​—Diema 16:6.

5. (a) Re ka matlafatša bjang poifo ya rena ya go boifa Modimo le lehloyo la rena la go hloya se sebe? (b) Ke eng seo histori ya setšhaba sa Isiraele e re rutago sona tabeng ye?

5 Re ka tiiša poifo ye e kgolo le lehloyo la go hloya se sebe ka go ela hloko mafelelo a gobatšago ao sebe mafelelong se a tlišago. Beibele e re kgonthišetša gore re tla buna seo re se bjalago​—go sa šetšwe gore re bjala nameng goba moyeng. (Ba-Galatia 6:​7, 8) Ka lebaka le Jehofa o hlalosa gabotse mafelelo a sa phemegego a go hlokomologa ditaelo tša gagwe le go tlogela borapedi bja therešo. Ka ntle le tšhireletšo ya Modimo, setšhaba se senyenyane sa Isiraele seo se bego se hlaselega se be se ka se kgone go šireletšega go baagišani ba babe le ba matla. (Doiteronomio 28:​15, 45-48) Mafelelo a nyamišago a go se kwe ga Isiraele a begilwe ka botlalo ka Beibeleng “xo eletša rena” e le gore re ka ithuta thuto gomme ra hlagolela poifo ya go boifa Modimo.​—1 Ba-Korinthe 10:11.

6. Ke mehlala efe e mengwe ya Mangwalo yeo re ka naganago ka yona ge re ithuta go boifa Modimo? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

6 Ka ntle le seo se ilego sa diragalela setšhaba sa Isiraele ka moka, Beibele e na le diphihlelo tša kgonthe tša bophelo tša batho bao ba ilego ba fenywa ke lehufa, boitshwaro bjo bo gobogilego, megabaru goba boikgogomošo. * Ba bangwe ba banna ba ba ile ba hlankela Jehofa ka nywaga e mentši, eupša nakong e nngwe e hlobaetšago maphelong a bona, go boifa ga bona Modimo go be go sa tia ka mo go lekanego, gomme ba ile ba buna mafelelo a bohloko. Go naganišiša ka mehlala e bjalo ya Mangwalo go ka matlafatša boikemišetšo bja rena gore re se ke ra dira diphošo tše swanago. E be e tla ba mo go nyamišago gakaakang ge e ba re ile ra leta go fihla re welwa ke kotsi ya motho ka noši pele re nweletša keletšo ya Modimo pelong! Ka go fapana le seo ka mo go tlwaelegilego se dumelwago, phihlelo​—kudu-kudu ya dikganyogo tša boithati​—ga se morutiši yo mobotse.​—Psalme 19:7.

7. Ke bomang bao Jehofa a ba laletšago ka tenteng ya gagwe ya seswantšhetšo?

7 Lebaka le lengwe le matla la go hlagolela poifo ya go boifa Modimo ke kganyogo ya rena ya go šireletša tswalano ya rena le Modimo. Re boifa go se kgahliše Jehofa ka gobane re tšeela godimo segwera sa gagwe. Ke mang yoo Modimo a mo lebelelago e le mogwera, motho yoo a tlago go mo laletša tenteng ya gagwe ya seswantšhetšo? Ke feela “yo a swerexo tsela ya bothakxa, a dira tša xo loka.” (Psalme 15:​1, 2) Ge e ba re tšeela godimo tswalano e kgahlišago le Mmopi wa rena, re tla ela hloko gore re sepela ka ntle le bosodi mahlong a gagwe.

8. Ke bjang ba-Isiraele ba bangwe mehleng ya Maleaki ba ilego ba tšeela fase bogwera le Modimo?

8 Ka manyami, ba-Isiraele ba bangwe mehleng ya Maleaki ba ile ba tšeela fase bogwera le Modimo. Go e na le go boifa le go hlompha Jehofa, ba ile ba neela diphoofolo tša go babja le tše di golofetšego aletareng ya gagwe. Go hloka ga bona poifo ya go boifa Modimo gape go be go bontšhwa boemong bja bona bja kgopolo malebana le lenyalo. E le gore ba nyale basadi ba bafsa kudu, ba ile ba hlala basadi ba bofsa bja bona ka mabaka a sa rego selo. Maleaki o ile a ba botša gore Jehofa o hloile “thlalô” le gore moya wa bona wa boradia o ba arogantše le Modimo wa bona. Modimo o be a tla thabela bjang dihlabelo tša bona mola aletare e be e khupeditšwe ka mokgwa wa seswantšhetšo ke megokgo ya bona​—megokgo ya go kwa bohloko yeo e bego e tšhollwa ke basadi ba bona bao ba ba tlogetšego? Go se hlomphe mo go bjalo mo go šiišago ga ditekanyetšo tša gagwe, go ile gwa tutuetša Jehofa go botšiša gore: “Ke boifya kae?”​—Maleaki 1:​6-8; 2:​13-16.

9, 10. Re ka bontšha bjang gore re tšeela godimo segwera le Jehofa?

9 Lehono, Jehofa ka mo go swanago o bona go nyama ga dipelo tša balekane ba bantši bao ba se nago molato le bana bao ba bago tlalelong ka baka la banna bao e lego bo-tate goba gaešita le basadi bao e lego bo-mma bao ba nago le boithati le boitshwaro bjo bo gobogilego. Ka kgonthe go a mo nyamiša. Mogwera wa Modimo o tla bona dilo ka mokgwa woo Modimo a di bonago ka gona gomme o tla šoma ka thata bakeng sa go matlafatša lenyalo la gagwe, a gana menagano ya lefase yeo e nyenyefatšago bohlokwa bja tlemo ya lenyalo gomme a ‘tšhaba bootswa.’​—1 Ba-Korinthe 6:18.

10 Lenyalong gotee le dikarolong tše dingwe maphelong a rena, lehloyo la go hloya sohle seo e lego se sebe mahlong a Jehofa, gotee le tebogo e tseneletšego bakeng sa bogwera bja gagwe, di tla tliša go amogelwa ke Jehofa. Moapostola Petro o boletše ka go tia gore: “Ka kxonthe, ke lemoxa xore Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.” (Ditiro 10:​34, 35) Re na le mehlala e mentši ya Mangwalo yeo e bontšhago kamoo poifo ya go boifa Modimo e tutueditšego batho go dira seo se bego se lokile maemong a lekago a fapa-fapanego.

Batho ba Bararo Bao ba Ilego ba Boifa Modimo

11. Ke ka tlase ga maemo afe moo Aborahama a ilego a bolelwa e le yo a ‘boifago Modimo’?

11 Go na le motho o tee ka Beibeleng yoo Jehofa ka noši a ilego a mo hlalosa e le mogwera wa gagwe​—mopatriareka Aborahama. (Jesaya 41:8, NW) Poifo ya go boifa Modimo ya Aborahama e ile ya bewa tekong ge Modimo a be a mo kgopela go dira sehlabelo ka morwa wa gagwe a nnoši, Isaka, yoo ka yena Modimo a bego a tla phethagatša kholofetšo ya gore bana ba Aborahama e be e tla ba setšhaba se segolo. (Genesi 12:​2, 3; 17:​19) Na “mogwera wa Jehofa” o be a tla atlega tekong ye e kwešago bohloko? (Jakobo 2:​23, PK) Nakong ya ge Aborahama a emiša thipa ya gagwe bakeng sa go bolaya Isaka, morongwa wa Jehofa o ile a re: “O se kê wa iša seatla xó lesoxana leo! O se kê wa mo dira selô; ka xobane byale ke lemoxile xore O boifa Modimo, xomme xa wa ka wa xana xo nneêla morwa wa xaxo o tee eo.”​—Genesi 22:​10-12.

12. Ke eng seo se tutueditšego poifo ya Aborahama ya go boifa Modimo, gomme re ka bontšha bjang moya o swanago?

12 Gaešita le ge nakong e fetilego Aborahama a ile a itlhatsela e le yo a boifago Jehofa, lebakeng leo o ile a bontšha poifo ya go boifa Modimo ka tsela e kgolo kudu. Go ikemišetša ga gagwe go dira sehlabelo ka Isaka e be e le pontšho e fetago kgole kudu ya go kwa ka tlhompho. Aborahama o ile a tutuetšwa ke go bota ka mo go feletšego gore Tatagwe wa legodimong o tla phethagatša kholofetšo ya Gagwe ka go tsoša Isaka ge e ba go nyakega. Bjalo ka ge Paulo a ngwadile, Aborahama o be a “kxodilwe ruri xore Modimo ó na le matla a xo dira se a mo holofedišitšexo sôna.” (Ba-Roma 4:​16-21) Na re ikemišeditše go dira thato ya Modimo gaešita le ge seo se nyaka boikgafo bjo bogolo? Na re na le kgodišego e feletšego ya gore go kwa mo go bjalo go tla tliša mehola ya ka mo go sa felego, re tseba gore Jehofa “ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa.” (Ba-Hebere 11:6) Yeo ke poifo ya kgonthe ya go boifa Modimo.​—Psalme 115:11.

13. Ke ka baka la’ng Josefa a be a ka itlhalosa ka mo go swanetšego e le monna yo a bego a “boifa Modimo”?

13 Anke re hlahlobeng mohlala o mongwe wa go bontšha poifo ya go boifa Modimo ka ditiro​—e lego wa Josefa. E le lekgoba lapeng la Potifara, Josefa ka mehla o ile a ikhwetša a lebeletšane le kgateletšego ya go dira bootswa. Go bonagala moo go be go se na tsela yeo a bego a ka phema go bonana le mosadi wa mong wa gagwe, yoo leboelela a ilego a dira dikgoketšo tša boitshwaro bjo bo gobogilego go yena. Mafelelong, ge mosadi wa Potifara a ‘mo swere,’ Josefa o ile a ‘phonyokga a tšwa.’ Ke eng seo se ilego sa mo tutueletša go furalela bobe kapejana? Ka ntle le pelaelo, lebaka la motheo e be e le poifo ya go boifa Modimo, kganyogo ya go phema “bobe byo boxolo byoo [a] senya pele xa Modimo.” (Genesi 39:​7-12) Josefa o be a ka itlhalosa ka mo go swanetšego e le monna yo a bego a “boifa Modimo.”​—Genesi 42:18.

14. Ke bjang kgaugelo ya Josefa e ilego ya bontšha go boifa Modimo e le ka kgonthe?

14 Nywaga ka morago Josefa o ile a gahlana ka go lebana le bana babo, bao ka ntle le kwelobohloko ba ilego ba mo rekiša bokgobeng. A ka be a ile a diriša go nyaka ga bona dijo ka go tlalelwa e le sebaka sa go itefeletša bobeng bjoo ba mo dirilego bjona. Eupša go swara batho makgwakgwa ga go bontšhe go boifa Modimo. (Lefitiko 25:​43) Ka gona, ge Josefa a bone bohlatse bjo bo tletšego bja go fetoga ga pelo ga bana babo, ka kgaugelo o ile a ba swarela. Ka go swana le Josefa, poifo ya rena ya go boifa Modimo e tla re tutuetša go fenya bobe ka botse, gotee le go re šireletša gore re se wele tekong.​—Genesi 45:​1-11; Psalme 130:​3, 4; Ba-Roma 12:​17-21.

15. Ke ka baka la’ng boitshwaro bja Jobo bo ile bja thabiša pelo ya Jehofa?

15 Jobo e be e le mohlala o mongwe o mogolo wa go ba yo a ilego a boifa Modimo. Jehofa o ile a botša Diabolo gore: “Jobo mohlanka wa-ka a O me šeditše? Ka xobane lefaseng ka moka xa xo motho e a swanaxo le yêna ka bothakxa le xo loka, le ka xo boifa Modimo, le ka xo ila bobe?” (Jobo 1:8) Ka nywaga e mentši, boitshwaro bja Jobo bjo bo se nago bosodi bo ile bja thabiša pelo ya Tatagwe wa legodimong. Jobo o ile a boifa Modimo ka gobane o be a tseba gore e be e le selo seo se nepagetšego go se dira le tsela e kaone ya go phela. Jobo o itše: “Xo boifa Mong’a bohle ké byôna bohlale; xo tloxêla bobe ké thlaoloxanyô.” (Jobo 28:​28) Bjalo ka monna yo a nyetšego, Jobo o be a sa šetše basadi ba banyenyane ka mo go sa swanelago, goba go ba le maano a boradia ka pelong ya gagwe. Gaešita le ge e be e le mohumi, o ile a gana go holofela mahumo gomme o ile a phema mohuta o mongwe le o mongwe wa bootswa.​—Jobo 31:​1, 9-11, 24-28.

16. (a) Jobo o ile a bontšha botho bjo lerato ka ditsela dife? (b) Jobo o ile a bontšha bjang gore o be a sa gane go lebalela?

16 Lega go le bjalo, go boifa Modimo go bolela go dira seo se lokilego gotee le go furalela se sebe. Ka gona, Jobo o ile a ba le kgahlego e botho ka difofu, digole le badiidi. (Lefitiko 19:​14; Jobo 29:​15, 16) Jobo o ile a kwešiša gore “mang le mang yo a timago mogagabo botho bjo lerato, o tla ba a kgaotša le go boifa Ra-matla-ohle.” (Jobo 6:​14, NW) Go bontšha botho go ka akaretša go bontšha go lebalela goba go se boloke sekgopi. Ka taelo ya Modimo, Jobo o ile a rapelela bagwera ba gagwe ba bararo, bao ba bego ba mmaketše manyami a magolo. (Jobo 42:​7-10) Na re ka bontšha moya o swanago wa go lebalela go modumedi-gotee le rena yoo a ka bago a re kgopišitše ka tsela e itšego? Thapelo ya kgonthe bakeng sa yoo a re kgopišitšego e ka dira mo gontši go re thuša go fenya sekgopi. Ditšhegofatšo tšeo Jobo a ilego a di thabela bakeng sa poifo ya gagwe ya go boifa Modimo di re nea pontšho ya ‘botho bjo bogologolo bjoo Jehofa a bo beetšego bao ba mmoifago.’​—Psalme 31:​19; Jakobo 5:11.

Go Boifa Modimo Twantšhanong le go Boifa Batho

17. Go boifa batho go ka re dira’ng, eupša ke ka baka la’ng poifo e bjalo e se bohlale?

17 Le ge go boifa Modimo go ka re tutuetša go dira se se lokilego, go boifa batho go ka fokodiša tumelo ya rena. Ka lebaka le, ge a be a kgothatša baapostola gore e be baboledi ba mafolofolo ba ditaba tše dibotse, Jesu o ba boditše gore: “Le se boifê ba ba bolayaxo mmele, bà sa kxone xo bolaya môya; xaxolo Le boifê Eo a kxônaxo xo senya mmele le môya moleteng wa mollô.” (Mateo 10:​28) Jesu o hlalositše gore, go boifa batho ga se ga bohlale ka gobane batho ba ka se fediše ditebelelo tša rena tša bophelo bja nakong e tlago. Go feta moo, re boifa Modimo ka gobane re lemoga matla a gagwe a magolo, ao matla a ditšhaba ka moka e sego selo ge a bapišwa le ona. (Jesaya 40:​15) Bjalo ka Aborahama re holofela ka mo go tletšego matleng a Jehofa a go tsoša bahlanka ba Gagwe ba botegago. (Kutollo 2:​10) Ka gona, re bolela ka kgodišego gore: “Modimo xe a na le rena, re sa tlo šiteletšwa ke mang?”​—Ba-Roma 8:31.

18. Jehofa o putsa bao ba mmoifago ka tsela efe?

18 Go sa šetšwe gore moganetši wa rena ke setho sa lapa goba mphenya-šilo wa sekolong, re tla hwetša gore “yo a boifago Jehofa o dutše boiketlong bjo bogolo.” (Diema 14:​26, PK) Re ka rapela Modimo gore a re nee matla, re tseba gore o tla re kwa. (Psalme 145:​19) Jehofa le ka mohla ga a lebale bao ba mmoifago. Ka moporofeta wa gagwe Maleaki, o re kgonthišetša gore: “Ba-šia-Modimo, xe bôná ba boledišana, Morêna ó a theetša, ó a di kwa; ’me ba ba mmoifaxo ba ngwaletšwe puku ya kxopotšô pel’a xaxwe, ya ba sa lebalexo ’ina l’axwe.”​—Maleaki 3:16.

19. Ke mehuta efe ya poifo yeo e tlago go fela, eupša ke mohuta ofe woo o tla dulago o le gona ka mo go sa felego?

19 Nako ya ge yo mongwe le yo mongwe lefaseng a tla rapela Jehofa e kgaufsi gomme poifo ya go boifa motho e tla nyamela. (Jesaya 11:9) Go boifa tlala, bolwetši, bosenyi le ntwa le gona go tla be go ile. Eupša go boifa Modimo go tla dula go le gona ka mo go sa felego ge bahlanka ba gagwe ba botegago legodimong le lefaseng ba tšwela pele go mmontšha tlhompho e swanetšego le go mo kwa. (Kutollo 15:4) Go sa dutše go le bjalo, anke ka moka ga rena re nweletše pelong keletšo e buduletšwego ya Salomo e rego: “Pelo ya xaxo e se kê ya tsebafêla ba xo dira dibe; O dulê Ò šia Morêna ka mehla. Ka kxonthe tše di tlaxo di s’e xôna; kholofêlô y’axo e ka se kê ya ba lefêla.”​—Diema 23:​17, 18.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Batho ba bangwe ba bagolo ba lahlegelwa ke poifo ya bona ya go boifa kotsi ge modiro wa bona o ba bea maemong a kotsi ka mehla. Ge a botšišwa gore ke ka baka la’ng babetli ba bantši gakaakaa ba se na menwana e mengwe, rabokgabo yo a nago le phihlelo o ile a fo araba ka gore: “Ga ba sa boifa disaga tšeo di šomago ka lebelo le legolo tša mohlagase.”

^ ser. 4 Jehofa ka noši o ikwa a šišimišega. Ka mohlala, Ba-Efeso 4:​29 (NW) e hlalosa polelo ya bošilo e le “polelo e bodilego.” Lentšu la Segerika leo le dirišitšwego bakeng sa ‘bola’ ka go lebanya le šupa go seenywa, hlapi goba nama e bodilego. Lentšu le bjalo le bontšha gabotse lehloyo leo re swanetšego go ba le lona ka polelo ya maroga goba ya bošilo. Ka mo go swanago, medimo ya diswantšho gantši e hlaloswa ka Mangwalong e le e “šišimišago.” (Doiteronomio 29:​17, NW; Hesekiele 6:9) Karabelo ya rena ya tlhago dilong tše di šišimišago goba mantle, e re thuša go kwešiša maikwelo a Modimo ka go šišimišwa ke mohuta le ge e le ofe wa medimo ya diswantšho.

^ ser. 6 Ka mohlala, ela hloko dipego tša Mangwalo tša mabapi le Kaine (Genesi 4:​3-12); Dafida (2 Samuele 11:2–12:​14); Gehasi (2 Dikxoši 5:​20-27); le Usia (2 Koronika 26:​16-21).

Na o a Gopola?

• Re ithuta bjang go hloya se sebe?

• Ba-Isiraele ba bangwe mehleng ya Maleaki ba ile ba tšeela bjang fase segwera le Jehofa?

• Re ka ithuta’ng go Aborahama, Josefa le Jobo ka go boifa Modimo?

• Ke poifo efe yeo le ka mohla e ka se fedišwego, gomme ka baka la’ng?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 19]

Batswadi ba bohlale ba nweletša poifo e swanetšego baneng ba bona

[Seswantšho go letlakala 20]

Bjalo ka ge poifo e dira gore re tšhabe kotsi, poifo ya go boifa Modimo e dira gore re furalele se sebe

[Seswantšho go letlakala 23]

Jobo o ile a kgomarela go boifa ga gagwe Modimo gaešita le ge a be a lebeletšane le bagwera ba bararo ba maaka

[Mothopo]

From the Bible translation Vulgata Latina, 1795