Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Molao wa Gauta—O a Šoma

Molao wa Gauta—O a Šoma

Molao wa Gauta​—O a Šoma

Le ge batho ba bantši ba lebelela Molao wa Gauta o le bjalo ka thuto ya boitshwaro yeo e boletšwego ke Jesu, yena ka boyena o boletše gore: “Thutô ya-ka xa se ya-ka; ké ya E a nthomilexo.”​—Johane 7:16.

EE, Mothomi wa seo Jesu a se rutilego, go akaretša le seo se ilego sa tsebja e le Molao wa Gauta, ke yena yo a romilego Jesu, e lego Mmopi, Jehofa Modimo.

Mathomong Modimo o be a rerile gore batho ka moka ba swarane ka tsela yeo ba bego ba tla rata go swarwa ka yona. O ile a bea mohlala o mobotse ge a be a bolela ka go kgomega ga gagwe ka katlego ya ba bangwe ka tsela yeo a hlodilego batho: “Ké mo Modimo a bopilexo motho a mmopa ka xo ithswanthša, a mmopa ka xo swanthša ka Yêna Modimo; a ba bopa monna le mosadi.” (Genesi 1:​27) Seo se bolela gore Modimo ka lerato o ile a humiša batho ka tekanyo ya dika tše dibotse tša gagwe e le gore ba ka kgona go thabela bophelo ba le khutšong, lethabong le kwanong​—ge go kgonegile ka mo go sa felego. Letswalo la bona leo ba le filwego ke Modimo, ge le tlwaeditšwe gabotse, le be le tla ba hlahla gore ba sware ba bangwe ka tsela yeo bona ka bobona ba bego ba tla nyaka go swarwa ka yona.

Boithati bo Apareditše

Ka ge batho ba bile le mathomo a bjalo a mabotse, go ile gwa direga’ng? Ge go bolelwa ka tsela e bonolo, batho ba ile ba thoma go bontšha dika tše sa amogelegego tša boithati le boikgogomošo. Batho ba bantši ba tlwaelane le pego ya Beibele ya seo batho ba babedi ba pele ba ilego ba se dira, bjalo ka ge se begilwe go Genesi kgaolo 3. Ba tutueditšwe ke Sathane, moganetši wa ditekanyetšo ka moka tša go loka tša Modimo, Adama le Efa ba ile ba gana ka boithati pušo ya Modimo ba kgetha go ka ikemela le go itirela diphetho ka bobona. Tiro ya bona ya boithati le ya borabele e feleleditše e sego fela ka go lahlegelwa mo gogolo go bona, eupša gape le ka mafelelo a šoro go bana ba bona ka moka ba nakong e tlago. Yeo e ile ya ba pontšho e bonalago gabotse ya mafelelo a kotsi a go se tšeele hlogong thuto yeo e ilego ya tla ya tsebja e le Molao wa Gauta. Ka baka leo, “sebe sè tsene lefaseng ka motho o tee, ’me lehu la tsêna ka sebe, lehu le aparetše batho bohle ka xe ba dirile dibe bohle.”​—Ba-Roma 5:12.

Gaešita le ge batho ka moka ba ile ba furalela ditsela tša lerato tša Jehofa Modimo, ga se a ka a ba lahla. Ka mohlala, Jehofa o ile a nea setšhaba sa Isiraele Molao wa gagwe bakeng sa go ba hlahla. O ile wa ba ruta gore ba sware ba bangwe ka tsela yeo le bona ba bego ba tla nyaka go swarwa ka yona. Molao o ile wa nea ditaelo mabapi le tsela yeo makgoba, ditšhiwana le bahlologadi, ba swanetšego go swarwa ka gona. O hlalositše kamoo go bego go tla swaraganwa ka gona le tlhaselo, go thopa le go utswa. Melao ya bohlweki e bontšhitše go tshwenyega ka bophelo bjo bobotse bja ba bangwe. Go be go tloga go e-na le melao ya mabapi le ditaba tša botona le botshadi. Jehofa o ile a akaretša Molao wa gagwe ka go botša batho gore: “Wa xeno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wòna,” e lego mantšu ao Jesu ka morago a ilego a a boeletša. (Lefitiko 19:​18; Mateo 22:​39, 40) Gape Molao o be o e-na le melao ya mabapi le go swarwa ga badiiledi gareng ga ba-Isiraele. Molao o laetše gore: “Modiiledi O se kê wa mo pateletša; xobane pelo ya modiiledi Le a e tseba; ka xobane Le be Le le badiiledi naxeng ya Egipita.” Ka mantšu a mangwe, ba-Isiraele ba be ba swanetše go bontšha botho bja go kwela bohloko go bao e bego e le bahlanka.​—Ekisodo 23:9; Lefitiko 19:​34; Doiteronomio 10:19.

Jehofa o be a šegofatša setšhaba ge feela Isiraele e be e latela Molao ka go botega. Ka tlase ga pušo ya Dafida le Salomo, setšhaba se ile sa šegofatšwa gomme batho ba be ba thabile le go kgotsofala. Pego ya histori e re botša gore: “Batho ba Juda le ba Isiraele e be e le ba bantši bo-ka-lešabašaba la lewatleng; ba be ba e-ja bà e-nwa bà thabile. Xomme Ba-Juda le Ba-Isiraele ba be ba dutše bà iketlile moriting wa merara ya bôná le wa mexó ya bôná.”​—1 Dikxoši 4:​20, 25.

Ka manyami, khutšo le polokego tša setšhaba ga se tša ka tša ba gona ka nako e telele. Gaešita le ge ba be ba e-na le Molao wa Modimo, ba-Isiraele ga se ba ka ba o latela; ba ile ba dumelela boithati bo fediša go kgomega ga bona ka ba bangwe. Se, go akaretša le bohlanogi, se ile tša feleletša ka mathata go bona e le motho ka o tee ka o tee le setšhaba. Mafelelong, ka ngwaga wa 607 B.C.E., Jehofa o ile a dumelela ba-Babele go senya mmušo wa Juda, motse wa Jerusalema, gotee le tempele e botse moo. Ka baka la’ng? “ ‘Ka xobane Lè sa kwe xe ke bolêla. Xe e le Nna byale ke rapa merafô ya kua Leboa. O r’yalo Morêna. Ke tliša le mohlanka wa-ka Nebukadinetsara kxoši ya Babele. Ke ba tliša fá naxeng yé, xore ba šwahlelê baaxi ba yôna le dithšaba ka moka tše di lexo tikoloxong; ke tlo ba lahla moka, ka ba dira sethšošo, le sekwêrô, le mašope a xo ya xo ile.’” (Jeremia 25:​8, 9) A moputso wo o tlago go hwetšwa ka baka la go lahla borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa!

Mohlala wo o Swanetšego go Ekišwa

Ka lehlakoreng le lengwe, Jesu Kriste ga se a ka a ruta feela Molao wa Gauta, eupša gape o beile mohlala o mobotse wa go o latela. O ile a hlokomela e le ka kgonthe katlego ya ba bangwe. (Mateo 9:​36; 14:​14; Luka 5:​12, 13) Nakong e nngwe, kgaufsi le motse wa Naini, Jesu o ile a bona mohlologadi yo a nyamilego kudu a le molokolokong wa poloko ya morwa wa gagwe a nnoši. Pego ya Beibele e re: “Morêna, xe a mmôna, a mo kwêla bohloko.” (Luka 7:​11-15) Polelwana “a mo kwêla bohloko,” go ya le ka Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words, e bolela “go kwela bohloko bjalo ka ge eka o setho sa motho yoo.” O ile a kwa bohloko bja gagwe bja pelo, gomme bo ile bja mo tutueletša go gata megato e swanetšego bakeng sa go fodiša bohloko bja gagwe. A lethabo le lekaakang leo le ilego la tlišwa go mohlologadi yoo ge Jesu a be a tsoša mošemane gomme “a mo iša xo mm’axwe”!

Mafelelong, ka go dumelelana le morero wa Modimo, Jesu o ile a kwa bohloko ka go rata gomme a neelana ka bophelo bja gagwe e le sehlabelo gore batho ba ka lokollwa bohlankeng bja sebe le lehu. Wo e be e le mohlala o phagamego wa go phela ka Molao wa Gauta.​—Mateo 20:​28; Johane 15:​13; Ba-Hebere 4:15.

Batho Bao ba Dirišago Molao wa Gauta

Na go na le batho bao mehleng ya rena ba tlogago ba phela ka Molao wa Gauta? Ee, le gona e sego fela ge go kgonega. Ka mohlala, nakong ya Ntwa ya II ya Lefase kua Jeremane ya Bonazi, Dihlatse tša Jehofa di ile tša kgomarela tumelo ya tšona go Modimo le lerato la go rata moagišani gomme tša gana go kwanantšha Molao wa Gauta. Ge Mmušo o be o gapeletša masolo a lehloyo le kgethollo malebana le ba-Juda ka moka, Dihlatse di ile tša tšwela pele di latela Molao wa Gauta. Gaešita le dikampeng tša tshwenyo, di ile tša tšwela pele di hlokometše batho ba bangwe, di abelana dijo tša tšona le ba-Juda le bao e bego e se ba-Juda bao ba bego ba bolawa ke tlala ka tsela e swanago, gaešita le ge di be di se kae. Go feta moo, gaešita le ge di be di laetšwe ke Mmušo go tšea dibetša gore di bolaye ba bangwe, di ile tša gana go dira bjalo, bjalo ka ge di be di sa kganyoge go bolawa ke ba bangwe. Di ka bolaya bjang batho bao di bego di swanetše go ba rata ka mokgwa wo di ithatago ka wona? Ka baka la go gana ga tšona, bontši bja tšona di ile tša romelwa e sego fela dikampeng tša tshwenyo, eupša le lehung.​—Mateo 5:​43-48.

Ge o dutše o bala sehlogo se, o holega ka mohlala o mongwe o šomago wa Molao wa Gauta. Dihlatse tša Jehofa di lemoga gore batho ba bantši lehono ba tlaišega ka ntle le kholofelo le thušo. Ka baka la se, Dihlatse di gata mogato o swanetšego ka go ithapa bakeng sa go thuša ba bangwe go ithuta ka kholofelo le tlhahlo e šomago e hwetšwago ka Beibeleng. Ka moka ke karolo ya modiro wa lefase ka moka wa go ruta wo ga bjale o dirwago ka tekanyo e sa kago ya bonwa. Mafelelo ke afe? Go etša ge go porofetilwe go Jesaya 2:​2-4 (PK), “merafo-rafo,” ge e le gabotse batho ba fetago dimilione tše tshela go dikologa lefase, ba ‘rutwa ditsela tša Jehofa gomme ba sepela mebileng ya gagwe.’ Ka tsela ya seswantšhetšo, ba ithutile go “rula tšhoša tša bona, ba di dira megoma, le marumo a bona ba a dira disekele.” Ba hweditše khutšo le tšhireletšego mehleng ye ya mathata.

Go Thwe’ng ka Wena?

Nagana ka nakwana ka bohloko le tlaišego tšeo go se šetše Molao wa Gauta go di tlišitšego bathong ga e sa le go tloga borabeleng bja kua Edene bjo bo thomilwego ke Sathane Diabolo. Jehofa o rera go bušetša boemo sekeng kgaufsinyane. Bjang? “Seo Morwa wa Modimo a tšweletšego ka baka la sona, ke gore a fediše mediro ya Diabolo.” (1 Johane 3:​8, PK) Se se tla direga ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Modimo, ka diatleng tše bohlale le tše kgonago tša Jesu Kriste, yena yo a rutilego le go phela ka Molao wa Gauta.​—Psalme 37:​9-11; Daniele 2:44.

Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo o ile a bolela gore: “Ke be ke le lesoxana, ka bá ka tšofala kè sešo ka bôna moloki à lahlilwe, le bana ba xaxwe bà diila. Ke mmone à fêla à nea, à adima ba bangwê, bana ba xaxwe e le ba xo šexofatšwa.” (Psalme 37:​25, 26) Na o ka se dumele gore batho ba bantši lehono ba a thopa le go dira bohwirihwiri go e na le go ‘nea le go adima’? Ka gona, go latela Molao wa Gauta go ka lebiša lethabong la kgonthe le polokego ka gobane go kgoniša motho go thabela ditšhegofatšo gona bjale le nakong e tlago ka tlase ga Mmušo wa Modimo. Mmušo wa Modimo o tla fediša boithati ka moka le bokgopo lefaseng gomme wa bea tshepedišo e mpsha yeo Modimo a tlago go e dira legatong la tshepedišo ya bjale ya melao e šilafetšego ya batho. Ka nako yeo, batho ka moka ba tla thabela go phela ka Molao wa Gauta.​—Psalme 29:​11; 2 Petro 3:13.

[Diswantšho go letlakala 5]

Jesu ga se a ka a ruta fela ka Molao wa Gauta, eupša gape o ile a bea mohlala o botse wa go o latela

[Diswantšho go letlakala 7]

Go latela Molao wa Gauta go ka lebiša khutšong ya kgonthe le polokego