Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Molao wa Gauta—Thuto e Rutwago Gohle

Molao wa Gauta—Thuto e Rutwago Gohle

Molao wa Gauta​—Thuto e Rutwago Gohle

“Tšohle tše Le rataxo xore batho ba Le dirêlê tšôna, le lena Le ba dirêlê tšôna-tšeo.”​—Mateo 7:12.

MANTŠU ao a boletšwe mo e ka bago nywaga e dikete tše pedi e fetilego ke Jesu Kriste Thutong ya gagwe e tumilego ya Thabeng. Nywaga-kgolong e mentši ga e sa le go tloga ka nako yeo, go boletšwe le go ngwalwa mo gontši ka polelo ye e bonolo. Ka mohlala, a ile a tumišwa e le “motheo wa Mangwalo,” “kakaretšo ya mošomo wa Mokriste go moagišani wa gagwe,” le “molao wa motheo o bohlokwa wa boitshwaro.” A ile a tsebega kudu mo e lego gore gantši a bitšwa Molao wa Gauta.

Lega go le bjalo, ga se fela bao ba ipitšago gore ke Bakriste bao ba amogelago kgopolo ya Molao wa Gauta. Bojuda, bo-Buddha le filosofi ya Segerika, ka moka di hlalositše tekanyo ye ya boitshwaro e lokilego ka ditsela tše di fapanego. Seo se tsebjago kudu, kudu-kudu go batho ba ka Bohlabela bja Kgole, ke polelo ya Confucius, yo a hlompšago ka Bohlabela e le sehlalefi le morutiši. Ka go The Analects, e lego puku ya boraro ya Four Books tša Confucius, re hwetša kgopolo ye e bolelwa ka makga a mararo. Ge a be a araba dipotšišo go tšwa go barutwana, Confucius o boletše ka makga a mabedi gore: “Seo le sa nyakego se dirwa go lena, le se ke la se dira ba bangwe.” Lebakeng le lengwe, ge morutwana wa gagwe Zigong a be a kgantšha ka gore: “Seo ke sa nyakego gore ba bangwe ba ntire sona, le nna ga ke nyake go ba dira sona,” morutiši o ile a fetola ka karabo ye e phafošago, “Ee, eupša se ga se seo o kgonago go se dira ga bjale.”

Ka go bala mantšu a, motho a ka kgona go bona gore polelo ya Confucius ke tlhaloso e fošagetšego ya seo Jesu a se boletšego pejana. Phapang e lego molaleng ke gore Molao wa Gauta wo o boletšwego ke Jesu, o nyaka megato ya kgonthe ya go direla ba bangwe botse. Nagana ge nkabe batho ba be ba ka dira ka go dumelelana le polelo ya Jesu e kwalago, ba hlokomela le go gata megato ya go thuša ba bangwe le go phela ka molao wo letšatši le letšatši. Na o nagana gore seo se tla dira lefase la lehono lefelo le le kaone? Go bjalo e le ka kgonthe.

Go sa šetšwe gore molao o boletšwe ka tsela e botse, e fošagetšego, goba ka sebopego le ge e le sefe se sengwe, seo se lego bohlokwa ke gore batho ba ditlogo tše di sa swanego ka dinako tše sa swanego le mafelong a fapanego ba beile kholofelo e ntši kgopolong ya Molao wa Gauta. Se se bontšha feela gore seo Jesu a se boletšego Thutong ya Thabeng, ke thuto e rutwago gohle yeo e kgomago maphelo a batho kae le kae historing ka moka.

Ipotšiše: ‘Na ke tla rata gore ke swarwe ka tlhompho, ka go se kgethollwe, le ka potego? Na ke tla rata go phela lefaseng leo le se nago kgethollo ya morafe, bosenyi le ntwa? Na ke tla rata go ba ka lapeng leo yo mongwe le yo mongwe a bontšhago go tshwenyega ka maikwelo le boiketlo bja ba bangwe?’ Ge e le gabotse, ke mang yo a tlago go gana maemo a bjalo? Therešo e nyamišago ke gore ke ba sego kae bao ba thabelago maemo a. Batho ba bantši ga ba itshwenye gaešita le ka go holofela dilo tše bjalo.

Molao wa Gauta o Nyaditšwe

Historing ka moka, go ile gwa ba le melato ya bosenyi malebana le batho, mo go yona ditshwanelo tša batho di ilego tša phaelwa ka thoko ka mo go feletšego. Tšeo di akaretša go rekišwa ga makgoba Afrika, dikampa tša polao tša Nazi, go gapeletšwa ga bana go dira mešomo e thata le go fedišwa ga meloko ka sehlogo mafelong a mantši. Lenaneo le tšhošago e ka ba le le telele kudu.

Lehono, lefase la rena la didirišwa tše phagamego tša tša thekinolotši ke le nago le boithati. Batho ba sego kae ba nagana ka ba bangwe ge boiketlo bja bona goba ditshwanelo tša bona tše akantšwego di le kotsing. (2 Timotheo 3:​1-5) Ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa ba fetogile ba go timana, ba sehlogo, ba sa kwelego bohloko le baithati? Na ga se ka gobane Molao wa Gauta, gaešita le ge o tsebja ka gohle, o hlokomologwa e le selo se e sego sa kgonthe le kgopotšo ya boitshwaro? Ka manyami, se ke sa therešo gaešita le go batho ba bantši bao ba ipolelago gore ba dumela go Modimo. Ka gona, go bona ka tsela yeo dilo di arogago ka yona, batho e tla ba baithati le go feta.

Ka gona, dipotšišo tše bohlokwa tšeo di swanetšego go elwa hloko ke tše rego: Go phela ka Molao wa Gauta go akaretša’ng? Na go na le bao ba sa dutšego ba phela ka ona? Le gona, na go tla ka gwa ba le nako yeo ka yona batho ka moka ba tlago go phela ka go dumelelana le Molao wa Gauta? Bakeng sa dikarabo tše nepagetšego tša dipotšišo tše, hle bala sehlogo se se latelago.

[Seswantšho go letlakala 3]

Confucius le ba bangwe ba rutile phapano ya Molao wa Gauta