Go Imologa Kgateletšegong​—Tharollo e Šomago

“E-tlang go nna lena ba le šomago ka thata, le ba le imelwago, gomme nna ke tla le lapološa.”​—MATEO 11:​28, NW.

1, 2. (a) Ke eng seo Beibele e se huperego seo se thušago go imolla kgateletšegong e kgolo? (b) Dithuto tša Jesu e be e le tše di šomago gakaaka’ng?

MOHLOMONGWE o be o tla dumela gore kgateletšego e kgolo e a gobatša; e baka tlalelo. Beibele e bontšha gore tlholo ka moka ya dibopša tšeo e lego batho e imelwa ke merwalo moo e lego gore ba bantši ba letetše ka phišego go lokollwa bophelong bja lehono bjoo bo gateletšago. (Ba-Roma 8:​20-22) Eupša Mangwalo gape a bontšha kamoo re ka hwetšago kimologo e kgolo kgateletšegong gona bjale. Kimologo e bjalo e tlišwa ke go latela keletšo le mohlala wa lesogana leo le phetšego nywaga-kgolong e 20 e fetilego. E be e le mmetli, lega go le bjalo o be a rata batho kudu. O ile a kgoma dipelo tša batho, a swaragana le dinyakwa tša bona, a thuša bao ba fokolago le go homotša bao ba gateletšegilego. Go feta moo, o ile a thuša ba bantši go fihlelela bokgoni bja bona dilong tša moya. Ka go rialo ba hwetša kimologo kgateletšegong e kgolo, go etša ge le wena o ka e hwetša.​—Luka 4:​16-21; 19:​47, 48; Johane 7:46.

² Monna yo, e lego Jesu wa Natsaretha, o be a sa hlahlwe ke thuto ya lefase yeo ba bangwe ba bego ba e tsoma Roma ya bogologolo, Athene goba Alexandria. Lega go le bjalo, dithuto tša gagwe ke tše di tumilego. Di be di e-na le sehlogo se se rego: mmušo woo ka wona Modimo a tla bušago lefase la rena ka katlego. Jesu gape o ile a hlalosa melao ya motheo ya boitshwaro​—melao ya motheo yeo e tlogago e le ya mohola lehono. Bao ba ithutago le go diriša seo Jesu a se rutilego ba thabela mehola ya kapejana, go akaretša go imologa kgateletšegong e kgolo. Na o be o ka se thabele seo?

3. Ke taletšo efe e kgolo yeo Jesu a ilego a e fetiša?

³ Mo gongwe o ka ba o e-na le dipelaelo. ‘Na motho yo a phetšego kgale gakaakaa a ka ba le tutuetšo e bohlokwa bophelong bja-ka gona bjale?’ Ka gona, theetša mantšu a Jesu a taletšo: “E-tlang go nna lena ba le šomago ka thata, le ba le imelwago, gomme nna ke tla le lapološa. Rwalang joko ya-ka gomme le ithute go nna, ka gobane ke wa moya o boleta le wa pelo e kokobetšego, gomme le tla hweletša meoya ya lena tapologo. Gobane Joko ya-ka ke e botho gomme morwalo wa-ka ke o bohwefo.” (Mateo 11:​28-30, NW) O be a bolela’ng? Anke re hlahlobeng mantšu a ka botlalo gomme re bone kamoo a thušago ka gona go imologa kgateletšegong e gatellago.

4. Jesu o be a bolela le bomang, gomme ke ka baka la’ng batheetši ba gagwe ba ka ba ba ile ba hwetša go le thata go dira seo ba bego ba kgopelwa gore ba se dire?

⁴ Jesu o ile a bolela le ba bantši bao ba bego ba leka e le ka kgonthe go dira seo se lego molaong eupša ba ‘imetšwe’ ka gobane baetapele ba ba-Juda ba be ba dirile gore bodumedi e be selo seo se imelago. (Mateo 23:4) Ba be ba lebiša tlhokomelo melaong e sa felego bakeng sa mo e ka bago dibopego ka moka tša bophelo. Na o ka se hwetše e le mo go gateletšago go dula o e-kwa gore “o se ke wa” dira se goba sela? Ka mo go fapanego, taletšo ya Jesu e be e le ya go lebiša batho therešong, go lokeng le bophelong bjo bokaone ka go mo theetša. Ee, tsela ya go tseba Modimo wa therešo e be e akaretša go lebiša tlhokomelo go Jesu Kriste, ka gobane go yena, batho ba be ba ka bona​—e bile ba be ba kgona go bona​—seo Jehofa a lego sona. Jesu o itše: “E a bonexo Nna ó bone Tate.”​—Johane 14:9.

 Na Bophelo bja Gago ke bjo bo Gateletšago Kudu?

5, 6. Ke bjang maemo a mošomo le mogolo wa mehleng ya Jesu a bapetšwago le a rena lehono?

⁵ Mo gongwe taba ye e ka ba yeo e go tshwenyago ka gobane mošomo wa gago goba boemo bja lapa e ka ba e le bjo bo go imelago kudu. Goba boikarabelo bjo bongwe bo ka bonagala e le bjo bo nolago moko. Ge e ba go le bjalo, o swana le bao ba botegago bao Jesu a ilego a gahlana le bona gomme a ba thuša. Ka mohlala, ela hloko bothata bja go hwetša sa go iphediša. Ba bantši ba katana le bothata bjoo lehono, gomme go be go le bjalo ka ba bantši mehleng ya Jesu.

⁶ Morago nakong yeo, mošomi o be a šoma diiri tše 12 ka letšatši, matšatši a tshela ka beke, gantši a šomela šeleng letšatši ka moka. (Mateo 20:​2-10) Seo se bapetšwa bjang le mogolo wa gago goba wa bagwera ba gago? Go ka ba thata go bapetša mogolo wa bogologolo le wa mehleng yeno. Tsela e nngwe ke ka go nagana ka matla a go reka a tšhelete. Seithuti se sengwe se bolela gore mehleng ya Jesu lofo ya borotho yeo e dirilwego ka dikomiki tše nne tša folouro ya korong e be e bitša mo e ka bago mogolo wa iri e tee. Seithuti se sengwe se re komiki ya beine e bose e be e bitša mo e ka bago mogolo wa diiri tše pedi. O ka bona go tšwa ditabeng tšeo gore batho mehleng yeo ba be ba šoma lebaka le letelele le ka thata bakeng sa gore ba tšwele pele ba phela. Bjalo ka rena, ba be ba nyaka kimologo le go lapološwa. Ge e ba o šoma, o ka ikwa o gateletšwe kudu gore o be yo a tšweletšago kudu. Gantši ga re hwetše nako ya go dira diphetho tšeo di nagannwego gabotse. O ka dumela gore o hlologetše go hwetša kimologo.

7. Karabelo e bile efe molaetšeng wa Jesu?

⁷ Go molaleng gore taletšo ya Jesu go bohle bao ba bego ba ‘lapile e bile ba imetšwe’ e be e tla ba yeo e ipiletšago kudu go batheetši ba bantši morago nakong yeo. (Mateo 4:​25; Mareka 3:​7, 8) Le gona gopola gore Jesu o ile a tlaleletša ka kholofetšo e rego, “Ke tla le lapološa.” Kholofetšo yeo e a šoma lehono. E ka šoma go rena ge e ba re ‘šoma ka thata e bile re imelwa.’ Gape e ka šoma go baratiwa ba rena, bao boemo bja bona mohlomongwe e lego bjo bo swanago.

8. Go godiša bana le botšofadi di tlaleletša bjang kgateletšegong?

⁸ Go na le dilo tše dingwe tšeo di imelago batho. Go godiša bana ke tlhohlo e kgolo. Gaešita le go ba ngwana e ka ba mo go hlohlago. Palo e oketšegago ya batho ba bogolo bja nywaga ka moka e lebeletšana le mathata a tša maphelo a monagano le a mmele. Gomme gaešita le ge batho ba ka ba ba phela lebaka le letelele, batšofadi ba na le mathata a kgethegilego ao ba swanetšego go lebeletšana  le ona, go sa šetšwe tšwelopele ya tša kalafo.​—Mmoledi 12:1.

Go Šoma ka Tlase ga Joko

9, 10. Mehleng ya bogologolo, joko e be e le leswao la eng, gomme ke ka baka la’ng Jesu a ile a laletša batho gore ba ithweše joko ya gagwe?

⁹ Na o lemogile gore mantšung ao a tsopotšwego go Mateo 11:​28, 29 (NW), Jesu o itše: “Rwalang joko ya-ka gomme le ithute go nna.” Morago nakong yeo, monna yo a tlwaelegilego a ka ba a be a ikwa eka o šoma ka tlase ga joko. Go tloga mehleng ya bogologolo, joko e be e le leswao la bokgoba goba bohlanka. (Genesi 27:​40; Lefitiko 26:​13; Doiteronomio 28:​48) Ba bantši ba bašomi ba letšatši bao Jesu a ilego a gahlana le bona ba be ba šoma ba rwele joko ya kgonthe magetleng a bona, ba rwala merwalo e boima. Go ithekgilwe ka mokgwa woo joko e bego e dirilwe ka gona, e be e ka ba bonolo molaleng le magetleng goba e be e ka kgobola. Ka ge e be e le mmetli, Jesu a ka ba a be a dira dijoko, gomme a ka ba a be a tseba kamoo a ka dirago yeo e lego “botho.” Mohlomongwe o be a beile letlalo goba lešela dikarolong tšeo di kgomago nama bakeng sa go dira gore joko e be ya boiketlo ka mo go ka kgonegago ka gona.

¹⁰ Ge Jesu a be a re, “Rwalang joko ya-ka,” a ka ba a be a itshwantšha le motho yo a bego a nea dijoko tše di dirilwego gabotse tšeo e tlago ba tše “botho” molaleng le magetleng a mošomi. Ka gona, Jesu o tlaleleditše ka gore: “Morwalo wa-ka ke o bohwefo.” Se se be se bontšha gore go be go sa thabiše go diriša joko ya kota, gomme mošomo le wona e be e se wa bohlanka. Ke therešo gore ka go laletša batheetši ba gagwe gore ba amogele joko ya gagwe, Jesu o be a sa nee kimologo ya kapejana maemong ka moka a gateletšago ao a bego a le gona ka nako yeo. Lega go le bjalo, boemo bja kgopolo bjo bo fapanego bjo a bo bontšhitšego bo be bo tla tliša tapologo e bonagalago. Go dira dipeakanyo mokgweng wa bona wa go phela le tseleng ya go dira dilo le gona go be go tla ba imolla. Sa bohlokwa kudu, kholofelo e tagilego le e tiilego e be e tla ba thuša gore ba hwetše bophelo e le bjoo bo sa gateletšego kudu.

O ka Hwetša Tapologo

11. Ke ka baka la’ng Jesu a be a tloga a sa bolele ka go bapaletšana dijoko?

¹¹ Hle ela hloko gore Jesu o be a sa bolele gore batho ba tla bapaletšana dijoko. Roma e be e sa dutše e tla ba e laola naga, go swana le ge mebušo ya lehono e laola naga yeo Bakriste ba dulago go yona. Taba ya go ntšha motšhelo Roma lekgolong la pele la nywaga e be e ka se fele. Mathata a tša maphelo le a tša boiphedišo a be a tla dula a le gona. Go se phethagale le sebe di be di tla tšwela pele di kgoma batho. Lega go le bjalo, ba be ba ka ikhweletša tapologo ka go amogela dithuto tša Jesu, go etša ge re ka ikhweletša yona lehono.

12, 13. Ke eng seo Jesu a ilego a se gatelela seo se bego se tla tliša tapologo, gomme ba bangwe ba ile ba arabela bjang?

¹² Tirišo e bohlokwa ya seswantšho sa Jesu sa joko e bile molaleng mabapi le modiro wa go dira barutiwa. Ga go na pelaelo gore modiro wa Jesu o mogolo e be e le go ruta ba bangwe, gomme a gatelela Mmušo wa Modimo. (Mateo 4:​23) Ka gona ge a be a re, “Rwalang joko ya-ka,” seo ka ntle le pelaelo se be se tla akaretša go mo latela modirong wona woo. Pego ya Ebangedi e bontšha gore Jesu o ile a tutuetša banna ba botegago gore ba fetoše mešomo ya bona, e lego seo se tshwenyago ba bantši kudu bophelong bja bona. Gopola taletšo ya ge a be a laletša Petro, Andrea, Jakobo le Johane a re: “Tlang Le ntatêlê, ke tlo Le dira barei ba xo phutha batho.” (Mareka 1:​16-20) O ile a bontšha barei bao ba dihlapi gore e be e tla ba mo go kgotsofatšago gakaakang ge ba be ba ka dira modiro woo yena a bego a o etišitše pele bophelong bja gagwe, ba dira bjalo ka tlase ga tlhahlo ya gagwe gotee le ka thušo ya gagwe.

¹³ Ba bangwe ba batheetši ba gagwe ba ba-Juda ba ile ba mo kwešiša gomme ba diriša seo a se boletšego. Bona ka leihlo la kgopolo tiragalo ye ya lebopong la lewatle yeo re balago ka yona go Luka 5:​1-11. Barei ba dihlapi ba bane ba be ba šomile bošego ka moka eupša ba se ba tanya selo. Gatee-tee, malokwa a bona a ile a tlala! Se e be e se mohlolo; se diregile ka baka la ge Jesu a ile a tsena ditaba gare. Ge ba lebelela go ya lebopong, ba ile ba bona bontši bja batho ba kgahlegela ka phišego dithuto tša Jesu. Seo se thušitše go hlalosa seo Jesu a se boditšego ba bane bao ge a re: ‘Go tloga gabjale le tlo ba barei ba go phutha batho.’ Karabelo ya bona e bile efe? “Xe ba bušeditše ma-sela-watlê lebotong, ba tloxêla tšohle ba mo latêla.”

14. (a) Re ka hwetša bjang tapologo lehono? (b) Ke ditaba dife tše dibotse tše di lapološago tšeo Jesu a di tsebaditšego?

 ¹⁴ Ge e le gabotse, le wena o ka arabela ka tsela e swanago. Modiro wa go ruta batho therešo ya Beibele o sa dutše o tšwela pele. Mo e ka bago Dihlatse tša Jehofa tše dimilione tše tshela lefaseng ka bophara di amogetše taletšo ya Jesu ya go ‘ithweša joko ya gagwe;’ gomme di fetogile “barei ba xo phutha batho.” (Mateo 4:​19) Ba bangwe ba go dira gore e be modiro wa bona wa nako e tletšego; ba bangwe ba dira mo gontši kamoo ba ka kgonago ka gona ka nakwana. Ka moka ba go hwetša e le mo go lapološago, ka gona maphelo a bona e ba ao a sa gateletšego kudu. O akaretša go dira seo ba se thabelago, go botša ba bangwe ditaba tše dibotse​—“ditaba tše dibotse tša mmušo.” (Mateo 4:​23, NW) Ka mehla e dula e le mo go thabišago go bolela ka ditaba tše dibotse eupša kudu-kudu ditaba tše tše dibotse. Beibele e hupere ditaba tša motheo tšeo re di nyakago bakeng sa go kgodiša ba bantši gore ba ka phela bophelo bja go se gateletšege kudu.​—2 Timotheo 3:​16, 17.

15. O ka holwa bjang ke dithuto tša Jesu tše di bolelago ka bophelo?

¹⁵ Go fihla bokgoleng bjo itšego, gaešita le batho bao ba sa tšwago go thoma go ithuta ka Mmušo wa Modimo ba hotšwe ke dithuto tša Jesu tše di bolelago mabapi le kamoo ba ka phelago ka gona. Ba bantši ba ka bolela e le ka kgonthe gore dithuto tša Jesu di ba lapološitše gomme di ba thušitše go fetoša maphelo a bona ka mo go feletšego. O ka iponela seo ka noši ka go hlahloba e mengwe ya melao ya motheo ya boitshwaro yeo e lego dipegong tša bophelo bja Jesu le bodiredi bja gagwe, ka mo go kgethegilego Diebangedi tšeo di ngwadilwego ke Mateo, Mareka le Luka.

 Tsela ya go Hwetša Tapologo

16, 17. (a) O ka hwetša kae tše dingwe tša dithuto tša motheo tša Jesu? (b) Ke eng seo se nyakegago bakeng sa go hwetša tapologo ka go diriša dithuto tša Jesu?

¹⁶ Seruthwaneng sa 31 C.E., Jesu o ile a nea thuto yeo e tumilego lefaseng ka bophara go fihla le lehono. Gantši e bitšwa Thuto ya Thabeng. E ngwadilwe go Mateo dikgaolo 5 go ya go 7 le Luka kgaolo 6, gomme e akaretša tše dintši tša dithuto tša gagwe. O ka hwetša tše dingwe tša dithuto tša Jesu mafelong a mangwe Diebangeding. Bontši bja seo a se boletšego se a itlhalosa, gaešita le ge go se diriša e ka ba tlhohlo. Ke ka baka la’ng o sa bale dikgaolo tšeo ka kelohloko le ka go di naganišiša? Dira gore matla a dikgopolo tša gagwe a tutuetše mokgwa wa gago wa go nagana le boemo bja gago bja kgopolo.

¹⁷ Ka mo go lego molaleng, dithuto tša Jesu di ka rulaganywa ka ditsela tše di fapanego. Anke re beeng dithuto tša motheo go ya ka magoro e le gore go be le legoro le tee bakeng sa letšatši le lengwe le le lengwe la kgwedi, ka pakane ya go di diriša bophelong bja gago. Bjang? Ka gona, o se ke wa fo di kga ka godimo. Gopola mmuši wa mohumi yo a ilego a botšiša Jesu Kriste gore: “Ke tlo dira’ng xore ke ruê bophelô byo bo sa felexo?” Ge Jesu a be a boeletša dinyakwa tša bohlokwa tša Molao wa Modimo, monna o ile a arabela ka gore o be a šetše a di phethagatša. Lega go le bjalo, o ile a lemoga gore o be a sa swanetše ke go dira mo go oketšegilego. Jesu o ile a mo kgopela gore a dire boiteko bjo bogolo bja go diriša melao ya motheo ya Modimo ka ditsela tše di šomago, e le gore a be morutiwa yo mafolofolo. Go bonagala monna yo a be a se a tšwa a ikemišetša go dira go fihla bokgoleng bjoo. (Luka 18:​18-23) Ka gona, motho yo a nyakago go ithuta dithuto tša Jesu lehono o  swanetše go gopola gore go na le phapano magareng ga go dumelelana le tšona le go di amogela e le ka kgonthe, ka go rialo tša fokotša kgateletšego.

18. Bontšha kamoo o ka dirišago lepokisi le le sepedišanago le sehlogo se ka mo go holago.

¹⁸ E le mathomo a go hlahloba le go diriša dithuto tša Jesu, lebelela ntlha ya pele lepokising le le sepedišanago le sehlogo se. E šupa go Mateo 5:​3-9. Ka kgonthe, yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka fetša nako e ntši a naganišiša ka keletšo e botse yeo e neilwego ditemaneng tšeo. Lega go le bjalo, ge o di lebelela ka kakaretšo, o phetha ka go re’ng ka boemo bja kgopolo? Ge e ba o nyaka go fenya e le ka kgonthe mafelelo a kgateletšego e kgolo bophelong bja gago, ke eng seo se tlago go thuša? O ka kaonefatša boemo bja gago bjang ge e ba o oketša tlhokomelo ya gago ditabeng tša moya, o dira gore ditaba tšeo di dule di le ka kgopolong ya gago? Na go na le bothata bjoo bophelong bja gago o swanetšego ke gore o se bo šetše kudu, bakeng sa gore o dumelele tlhokomelo e kgolo ditabeng tša moya? Ge e ba o dira bjalo, se se tla tlaleletša lethabong la gago gona bjale.

19. O ka dira’ng bakeng sa go hwetša temogo e oketšegilego le kwešišo?

¹⁹ Ga bjale gatela pele. Ke ka baka la’ng o sa ahla-ahle ditemana tšeo le mohlanka yo mongwe wa Modimo, mohlomongwe molekane wa gago wa lenyalo, wa leloko wa kgaufsi goba mogwera? (Diema 18:​24; 20:5) Dula o gopola gore mmuši yola wa mohumi o ile a botšiša motho yo mongwe​—Jesu​—mabapi le taba e tswalanago le yona. Karabelo e ka ba e ile ya oketša tebelelo ya gagwe ya lethabo le bophelo bjo bo sa felego. Morapedi-gotee le wena yoo o ahla-ahlago ditemana tšeo le yena a ka se lekane le Jesu; lega go le bjalo, go boledišana ka dithuto tša Jesu go tla le hola bobedi bja lena. Leka go dira bjalo kapejana.

20, 21. Ke lenaneo lefe leo o ka le latelago bakeng sa go ithuta ka dithuto tša Jesu, gomme o ka lekola bjang tšwelopele ya gago?

²⁰ Lebelela gape lepokising le le sepedišanago le sehlogo le le rego, “Dithuto Bakeng sa go go Thuša.” Dithuto tše di beilwe go ya ka magoro e le gore bonyenyane o be le thuto e tee ka letšatši yeo o tlago go e ahla-ahla. Sa pele o ka bala seo Jesu a se bolelago ditemaneng tše di bontšhitšwego. Ke moka o nagane ka mantšu a gagwe. Naganišiša kamoo o ka a dirišago ka gona bophelong bja gago. Ge e ba o nagana gore o šetše o dira bjalo, naganišiša ka seo o ka se dirago bakeng sa go bona gore ke eng se sengwe seo o ka se dirago bakeng sa go phela ka thuto yeo ya Modimo. Leka go e diriša letšatšing leo. Ge e ba o katana gore o e kwešiše goba go bona kamoo o ka e dirišago ka gona, fetša letšatši le lengwe go yona. Lega go le bjalo, gopola gore ga se wa swanela go e kgona kudu pele ga ge o ka fetela pele. Letšatšing le le latelago, o ka hlahloba thuto e nngwe. Ge beke e fela, o ka hlahloba kamoo o atlegilego ka gona go diriša tše nne goba tše hlano tša dithuto tša Jesu. Bekeng ya bobedi oketša ka tše dingwe, letšatši ka letšatši. Ge o hwetša gore o fošitše go dirišeng thuto e nngwe, o se ke wa nyama. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o tla ba le phihlelo yeo. (2 Koronika 6:​36; Psalme 130:3; Mmoledi 7:​20; Jakobo 3:8) Tšwela pele go diriša dithuto tšeo bekeng ya boraro le ya bone.

²¹ Mo e ka bago ka morago ga kgwedi goba go feta moo, o ka ba o akareditše dintlha tše 31 ka moka. Go ba gona, o tla ikwa bjang ka baka la se? Na o tla ba o sa thaba kutšwanyana ka tsela e itšego, mohlomongwe e bile o phuthologile kudu? Gaešita le ge o ka kaonefatša ganyenyane, mohlomongwe o tla ikwa o sa gateletšega kudu, goba bonyenyane o tla be o swaragana le kgateletšego gakaone gomme o be le mokgwa wa go tšwela pele. O se ke wa lebala gore go na le dintlha tše dingwe tše dintši tše dibotse tša dithuto tša Jesu tšeo di sego gona lelokelelong. Ke ka baka la’ng o sa tsome  tše dingwe tša tšona gomme o leke go di diriša?​—Ba-Filipi 3:16.

22. Mafelelo e ka ba afe ka go latela dithuto tša Jesu, eupša ke sebopego sefe se sengwe seo se swanetšego go ithutwa?

²² O ka bona gore joko ya Jesu le ge e sa imele e tloga e le e botho. Morwalo wa dithuto tša gagwe le wa go ba morutiwa ke o bohwefo. Ka morago ga nywaga e fetago 60 ya phihlelo ya motho ka noši, mogwera yo a rategago wa Jesu e lego moapostola Johane o ile a dumela ka gore: “Leratô la xo rata Modimo ké xe re e-ya ka melaô ya xaxwe; xomme melaô ya xaxwe xa se e thata.” (1 Johane 5:3) O ka ba le kgodišego e swanago. Ge o dutše o diriša dithuto tša Jesu lebaka le letelele, ke moo o tla hwetšago gore seo se dirago gore bophelo e be bjo bo gateletšago kudu go ba bantši lehono e ka se be seo se go gateletšago ka mo go swanago. O tla bona gore o hweditše kimologo e kgolo. (Psalme 34:8) Lega go le bjalo, go na le sebopego se sengwe sa joko e bonolo ya Jesu seo o swanetšego go se ela hloko. Jesu gape o ile a ipolela e le yo “boleta le pelo e kokobetšego.” Seo se tsena bjang go ithuteng ga rena go Jesu gotee le go mo ekišeng? Sehlogong se se latelago, re tla ahla-ahla se.​—Mateo 11:29.

Karabo ya Gago ke Efe?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go lebelela go Jesu ge re tsoma go imologa kgateletšegong e kgolo?

• Joko e be e le leswao la eng, gomme ka baka la’ng?

• Ke ka baka la’ng Jesu a ile a laletša batho gore ba rwale joko ya gagwe?

• O ka ikhweletša bjang tapologo ya moya?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Sehlogo sa ngwaga bakeng sa Dihlatse tša Jehofa ngwageng wa 2002 e tla ba se se rego: “E-tlang go nna . . . gomme ke tla le lapološa.”​—Mateo 11:​28, NW.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 12,13]

Dithuto Bakeng sa go go Thuša

Ke dilo dife tše dibotse tšeo re ka di hwetšago go Mateo dikgaolo 5 go ya go 7? Dikgaolo tše di na le dithuto tšeo di neilwego patogeng ya thaba ya Galilea ke Morutiši yo Mogolo, Jesu. Hle bala ditemana tše di bontšhitšwego ka mo tlase, o diriša kopi ya gago ya Beibele gomme o ipotšiše dipotšišo tše di tswalanago le tšona.

1. 5:​3-9 Se se mpotša’ng ka boemo bja-ka bja kgopolo ka kakaretšo? Nka šomela bjang tabeng ya go hwetša lethabo le legolo? Nka lebiša bjang tlhokomelo e oketšegilego dinyakweng tša-ka tša moya?

2. 5:​25, 26 Ke eng seo se lego kaone go phala go ekiša moya wa dikgohlano woo ba bantši ba nago le wona?​—Luka 12:​58, 59.

3. 5:​27-​30 Mantšu a Jesu a gatelela’ng mabapi le go akanya ka tša botona le botshadi? Ke bjang go phema ga-ka seo go ka tlaleletšago lethabong la-ka gotee le khutšo ya monagano?

4. 5:​38-​42 Ke ka baka la’ng ke swanetše go katanela go phema seo lekoko la lehono le se gatelelago mabapi le go ba yo šoro kudu?

5. 5:​43-​48 Ke tla holega bjang ka go tlwaelana kaone le bagwera bao mo gongwe ke bego ke ba lebelela e le manaba? Ke eng seo mohlomongwe se se tla se dirago tabeng ya go fokotša goba go tloša kgateletšego?

6. 6:​14, 15 Ge e ba ka dinako tše dingwe ke e-ba le tshekamelo ya go ba yo a sa lebalelego, na sebaki sa motheo e ka ba e le lehufa goba sekgopi? Nka fetoša seo bjang?

7. 6:​16-​18 Na ke sekametše go beng yo a tshwenyegilego kudu ka diponagalo go feta go tshwenyega ka motho yo ke lego yena ka gare? Ke eng seo ke swanetšego go se hlokomela kudu?

8. 6:​19-​32 Mafelelo e ka ba afe ge e ba ke tshwenyega kudu ka tšhelete le dithoto? Ke go nagana ka eng moo go ka nthušago gore ke dule ke e-na le teka-tekano tabeng ye?

9. 7:​1-5 Ke ikwa bjang ge ke le gare ga batho bao ba ahlolago le bao ba swayago diphošo, ka mehla ba tsoma diphošo? Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go nna gore ke pheme go ba bjalo?

10. 7:​7-​11 Ge e ba go phegelela e le mo gobotse ge ke dira dikgopelo go Modimo, go thwe’ng ka go phegelela dibopegong tše dingwe tša bophelo?​—Luka 11:​5-13.

11. 7:​12 Gaešita le ge ke tseba Molao wa Gauta, ke gakae moo ke dirišago keletšo ye ge ke dirišana le ba bangwe?

12. 7:​24-​27 Ka ge ke ikarabela bakeng sa go laola bophelo bja-ka ka noši, ke bjang nka itokišetšago gakaone bakeng sa madimo a mathata le mafula a matshwenyego? Ke ka baka la’ng ke swanetše go nagana ka se gona bjale?​—Luka 6:​46-49.

Dithuto tše oketšegilego tšeo nka di elago hloko:

13. 8:​2, 3 Nka bonagatša bjang kwelobohloko go bahlaki, go etša ge Jesu a ile a dira bjalo gantši?

14. 9:​9-​38 Ke karolo efe yeo go bontšha kgaugelo go nago le yona bophelong bja-ka, gomme nka e bontšha bjang ka mo go oketšegilego?

15. 12:​19 Ka go ithuta boporofeteng bjo bo bolelago ka Jesu, na ke katanela go phema dingangišano tšeo di lohlanyago?

16. 12:​20, 21 Ke botse bofe bjo nka bo dirago ka go se gatelele ba bangwe le ge e ka ba ka mantšu a-ka goba ka ditiro tša-ka?

17. 12:​34-​37 Ke eng seo ke fetšago nako e ntši ke bolela ka sona? Ke a tseba gore ge ke gamola namune, go tšwa matute, ka gona ke ka baka la’ng ke swanetše go nagana ka seo se lego ka gare ga-ka, ka pelong ya-ka?​—Mareka 7:​20-23.

18. 15:​4-6 Go tšwa mantšung a Jesu, ke eng seo ke se bonago mabapi le tlhokomelo e lerato ya batšofadi?

19. 19:​13-​15 Ke swanetše go ipha nako ya go dira’ng?

20. 20:​25-​28 Ke ka baka la’ng e le mo go sa putsego go diriša matla a taolo bakeng sa go ikhola? Nka ekiša Jesu bjang tabeng ye?

Dikgopolo tše oketšegilego tšeo di ngwadilwego ke Mareka:

21. 4:​24, 25 Ke eng seo se bontšhwago ke tsela yeo ke swarago ba bangwe ka yona?

22. 9:​50 Ge e ba seo ke se bolelago le go se dira e le se sebotse, ke mafelelo afe a mabotse ao mo gongwe a ka tšwelelago?

Sa mafelelo, dithuto tše sego kae tšeo di ngwadilwego ke Luka:

23. 8:​11, 14 Ge e ba ke dumelela pelaelo, lehumo le boithabišo di buša bophelo bja-ka, mafelelo e ka ba afe?

24. 9:​1-​6 Gaešita le ge Jesu a be a e-na le matla a go alafa balwetši, ke eng seo a bego a se etišitše pele ga seo?

25. 9:​52-​56 Na ke kgopišega feela? Na ke phema moya wa go itefeletša?

26. 9:​62 Ke swanetše go lebelela bjang boikarabelo bja-ka bja go bolela ka Mmušo wa Modimo?

27. 10:​29-​37 Nka hlatsela bjang gore ke moagišani, e sego motho yo a sa šetšego?

28. 11:​33-​36 Ke diphetogo dife tšeo nka di dirago e le gore bophelo bja-ka e ka ba bjo bo nolofaditšwego kudu?

29. 12:​15 Go na le tswalano efe magareng ga bophelo le dithoto?

30. 14:​28-​30 Ge e ba ke ipha nako bakeng sa go lekola diphetho ka kelohloko, ke eng seo nka se phemago gomme seo se ka ba le mohola ofe?

31. 16:​10-​12 Nka hwetša mehola efe ge ke kgomarela potego?

[Diswantšho go letlakala 10]

Modiro wa go phološa bophelo ka tlase ga joko ya Jesu ke wo o lapološago