Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Sehlare se se “Llago” le “Diela” tša Sona tše di Nago le Mehola e Mentši

Sehlare se se “Llago” le “Diela” tša Sona tše di Nago le Mehola e Mentši

Sehlare se se “Llago” le “Diela” tša Sona tše di Nago le Mehola e Mentši

Jeremia 51:8 e re: ‘Nyaka sehlare sa ntho.’ Go tsoma o mongwe wa methopo ya sedirišwa se seo se lapološago kudu le seo se fodišago go re tšeišitše leeto la boikgopolelo la go ya sehlakahlakeng sa Chios, Lewatleng la Aegean.

MATHOMONG a selemo, balemi ba Chios ba lokišeletša puno ka mokgwa o sa tlwaelegago kudu. Ka morago ga ge ba fsietše fase, ba dira motheo wa phaphathi wa letsopa le lešweu go dikologa dilo tše bjalo ka dihlašana tše phelago e le tše tala tšeo di bitšwago dihlare tša borekhu (mastic). Balemi ke moka ba seta letswamati, ba dira gore dihlare di ‘lle.’ “Diela” tše tshehla tša borekhu di thoma go ela. Ka morago ga dibeke tše pedi goba tše tharo, marothodi a borekhu a a kgahla ke moka balemi ba bo tšea, e ka ba ka go lebanya go tšwa kutung goba go tšwa letsopeng leo le lego ka tlase. “Diela” tše di bitšwago marekhu, di be di dirišwa go dira sehlare.

Lega go le bjalo, pele ga puno go se fele pelo le go šoma ka thata di a nyakega. Dihlare tša dikutu tše tshehla tšeo di raraganego di gola ka go nanya kudu. Go tšea nywaga e 40 go iša go e 50 gore sehlare se gole ka mo go feletšegoka mo go tlwaelegilego botelele bja go thoma go dimithara tše pedi go iša go tše tharo.

Ka ntle le mošomo wa go ripa dikutu le go kgoboketša “diela,” mošomo o oketšegilego o a nyakega bakeng sa go tšweletša borekhu. Ka morago ga ge balemi ba kgobokeditše “diela” tša borekhu, ba a di sefa, ba di hlatswa gomme ba di bea go ya ka bogolo le go kgwahla ga tšona. Ka morago, borekhu bo hlwekišwa go ya pele ke moka bo dirišetšwe dilo tše dintši.

Histori ya Sehlare se Bohlokwa

Lentšu la Segerika bakeng sa “borekhu” le tswalana le lentšu leo le bolelago “go tsikitlanya meno.” Leina le le ka ba le bontšha gore go tloga mehleng ya bogologolo, borekhu bo be bo dutše bo dirišwa bjalo ka mmotu bakeng sa go tšweletša mohemo o nkgago bose.

Tsebišo ya kgale kudu ka borekhu e tšwa go Herodotus, radihistori wa mo-Gerika wa lekgolong la bohlano la nywaga B.C.E. Bangwadi ba bangwe ba bogologolo le dingakago akaretša Apollodorus, Dioscorides, Theophrastus le Hippocratesba ile ba bolela mošomo wa borekhu wa tša kalafo. Gaešita le ge dihlare tša borekhu di mela go bapa le Lebopo la Mediterranean, ga e sa le go tloga mo e ka bago ka 50 C.E., tšweletšo ya borekhu e ile ya beelwa mellwane mo e ka bago ka ntle ga Chios. Gomme borekhu e be e le seo se bego se kgahliša ba bantši bao ba ilego ba fenya Chios, go tloga go ba-Roma go ya go ba-Genoese le go ya go ba-Ottoman.

Borekhu bja Mehola e Mentši

Dingaka tša bogologolo tša ba-Egipita di ile tša diriša borekhu go alafa malwetši a fapa-fapanego, go akaretša letšhollo le bolwetši bja marapo. Gape ba ile ba bo diriša e le seorelo le go gwamiša ga tlhago. Sehlare sa borekhu se ka ba se bile o mongwe wa methopo ya ‘sehlare sa Gileada,’ seo go boletšwego ka sona ka Beibeleng bakeng sa ditlabakelo tša sona tša kalafo le tirišo ya sona ditlolong le go gwamiša. (Jeremia 8:​22; 46:​11) Go bontšhitšwe gape gore borekhu bjo bo tšwago sehlareng, se sengwe sa metswako ya senkgiša-bose seo se lekanyetšwago feela bakeng sa tirišo e kgethwa, e ka ba e le sa gabo dihlare tša borekhu.—Ekisodo 30:​34, 35.

Lehono, borekhu bo hwetšwa go diphadimiši tšeo di šireletšago diswantšho tšeo di pentilwego ka oli, fenitšhara le ditlabakelo tša mmino. Bo dirišwa bakeng sa didirišwa tša go khupetša le tša go thibela meetse, gomme bo lebelelwa e le e nngwe ya dilo tša go tiiša mmala bakeng sa ditaye tša diaparo le dipente tša bo-rabokgabo. Borekhu gape bo dirišitšwe dilong tša go kgomaretša le go fetoša letlalo. Ka baka la monko wa bjona o thabišago le dilo tše dingwe, borekhu bo dirišwa dišepeng, ditlolong le go dinkgiša-bose.

Borekhu bo be bo dutše bo hlaloswa ka malokelelo a 25 a lego molaong a dihlare lefaseng ka bophara. Gape bo sa dutše bo dirišwa leboelela dihlareng tša setšo lefaseng la ma-Araba. Borekhu gape bo dirišwa go direng dilo tša go thiba mašoba a meno le dilong tša ka gare tša go tswalela diphuthelwana tša dihlare-tagi.

Bjalo ka mothopo wa sehlare, “diela” tše nago le mehola e mentši tša sehlare sa borekhu seo se “llago” di ile tša fodiša ka nywaga-kgolo e mentši. Ka gona, ka lebaka le lebotse, boporofeta bja Jeremia bo re: ‘Nyaka sehlare sa ntho.’

[Diswantšho go letlakala 31]

Chios

Go buna borekhu

“Diela” tša borekhu di kgoboketšwa ka kelohloko

[Methopo]

Chios and harvest line art: Courtesy of Korais Library; all others: Kostas Stamoulis