Bohlweki bo Bohlokwa Gakaaka’ng?

BOHLWEKI bo hlaloswa ka ditsela tše di fapanego ke batho ba sa swanego. Ka mohlala, ge mošemane yo monyenyane a botšwa ke mmagwe gore a hlape matsogo a gagwe le sefahlego, a ka nagana gore go lekane go ageletša meetse a buletšwego pomping ka menwana gomme a ithapiše melomo. Eupša mma o tseba ga kaone. O mmušetša ka phapošing ya go hlapela gomme a gohla diatla le sefahlego sa gagwe ka sesepe le meetse a mantšigo sa šetšwe go belaela ga gagwe ka lentšu le le phagamego!

Go ba gona, ditekanyetšo tša bohlweki ga di swane go dikologa lefase, gomme batho ba gola ka dikgopolo tše di sa swanego tša bohlweki. Mehleng e fetilego, lefelo le le hlwekilego le le beakantšwego gabotse la sekolo dinageng tše dintši le thušitše barutwana go hlagolela mekgwa e mebotse ya bohlweki. Lehono, mapatlelo a mangwe a dikolo a tletše ka matlakala le dikgwahla gomme a bonala e le dithobolo go e-na le go ba lefelo la go bapala goba la go itšhidulla. Gomme go thwe’ng ka klase? Darren, yo e lego mohlwekiši sekolong se se phagamego sa kua Australia, o boletše gore: “Ga bjale re bona ditšhila le ka diklaseng.” Barutwana ba bangwe ba tšea taelo ya gore “Topa selo seo” goba “Hlwekiša ditšhila” e le yeo e bolelago gore ba a otlwa. Bothata ke gore barutiši ba bangwe ba diriša go hlwekiša e le tsela ya go otla.

Ka lehlakoreng le lengwe, batho ba bagolo ga se ka mehla e lego mehlala e mebotse ya bohlweki, e ka ba bophelong bja letšatši le letšatši goba lefaseng la kgwebo. Ka mohlala, mafelo a mantši a batho bohle a tlogelwa a hlaka-hlakane le go šišimiša. Di-intasteri tše dingwe di šilafatša tikologo. Lega go le bjalo, tšhilafalo ga e bakwe ke di-intasteri le dikgwebo tše di sa phelego, eupša ke batho. Le ge megabaru e swanetše go ba e le selo se segolo seo se bakago bothata bja lefase ka bophara bja tšhilafalo le mathata a yona a mantši, karolo ya bothata ke mafelelo a mekgwa ya batho ya go se hlweke. Yo e bego e le molaodi phare-phare wa Commonwealth ya Australia o ile a thekga phetho ye ge a be a re: “Ditaba ka moka tša maphelo a batho di fokotšwa ke go ela hloko ga monna, mosadi le ngwana.”

Lega go le bjalo, ba bangwe ba nagana gore bohlweki ke taba ya motho ka noši gomme ga se ya swanela go ba yeo o ka tshwenyago motho yo mongwe ka yona. Na seo se bjalo e le ka kgonthe?

Bohlweki bo bohlokwa ge re e-tla dijong tša renago sa šetšwe gore re di reka mmarakeng, re di ja lebenkeleng goba re ja legaeng la mogwera wa rena. Go letetšwe tekanyo e phagamego ya bohlweki go bao ba  swarago goba ba re neago dijo tšeo re di jago. Diatla tše di lego ditšhilatša bao ba re neago dijo goba tša renae ka ba sebaki sa malwetši a mantši. Go thwe’ng ka dipetlelego feta lefelo le ge e le lefe, e lego lefelo leo re letetšego go hwetša bohlweki? The New England Journal of Medicine e begile gore go se hlape ga dingaka le baoki matsogo go ka re thuša go hlalosa lebaka leo ka lona balwetši ba sepetlele ba bago le malwetši ao a fetelago ao a nyakago diranta tše dimilione tše dikete tše 90 ka ngwaga gore a fodišwe. Re letetše ka tshwanelo gore ga go motho yo a swanetšego go bea maphelo a rena kotsing ka mekgwa ya gagwe e sa hlwekago.

Gape ke taba e bohlokwa kudu ge motho yo mongwee ka ba ka boomo goba ka go se nagane—​a šilafatša meetse a rena. Gomme na ke mo go bolokegilego go sepela-sepela lewatleng mo o ka bonago ditšhwana tšeo di dirišitšwego di tlogetšwe ke balemaledi ba dihlare-tagi le ba bangwe gomme o sa rwala dieta? Mohlomongwe potšišo ya bohlokwa bjo bogolo kudu ke e rego: Na bohlweki bo a dirwa ka magaeng a rena?

Ka pukung ya gagwe ya Chasing Dirt, Suellen Hoy o botšiša gore: “Na re ba hlwekilego go swana le pele?” O a araba: “Go bonagala go se bjalo.” O šupa go fetola mekgwa ya tša leago e le lebaka la motheo. Ge batho ba dutše ba fetša nako e nyenyane ka gae, ba fo lefa motho yo mongwe go ba hlwekišetša. Ka baka leo, go gomarela tikologo e hlwekilego ga e sa le selo se se tlago pele. Monna yo mongwe o itše: “Ga ke hlwekiše bohlapeloke a itlhwekiša. Ga go swane, ge e ba ngwako wa-ka o le ditšhila, nna ke hlwekile.”

Lega go le bjalo, bohlweki ke bjo bo fetago feela ponagalo ya ka ntle. Ke molao o akaretšago le o kwagalago wa go phela. Ke boemo bja monagano le pelo bjo bo akaretšago boitshwaro le borapedi bja rena. A re boneng kamoo se e lego sa kgonthe.