Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Boetapele bjo Bobotse—Tlhohlo ya Lefase ka Bophara

Boetapele bjo Bobotse—Tlhohlo ya Lefase ka Bophara

Boetapele bjo Bobotse​—Tlhohlo ya Lefase ka Bophara

Monna e be e le mongwadi le sereti. Pelo ya gagwe e be e tletše kholofelo ka bokamoso. Nywaga e ka bago e 90 e fetilego, o ile a nagana ka lefelo “leo go lona monagano o se nago poifo gomme hlogo e nago le ditebelelo tše phagamego; moo tsebo e newago ka ntle le tefo; moo lefase le sego la aroganywa ka diripa ke mapheko a kgethologanyo a botšhaba; moo go bolelwago therešo e kgodišago; [le] moo ka go dira maiteko ka go se lape, batho ba ka batamelago kgaufsi-ufsi le phethego ka baka la dilo tšeo ba di fihlelelago.”

GOMME mongwadi yo o ile a bolela ka kholofelo ya gore letšatši le lengwe naga ya gabo go akaretša le lefase ka bophara di tla ikhwetša di le lefelong le bjalo. Ge nkabe sereti se sa go thopa Sefoka sa Nobel se be se sa phela lehono, ka ntle le pelaelo se be se tla nyama kudu. Go sa šetšwe ditšwelopele tša lona ka moka, lefase ke leo le aroganego kudu go feta le ge e le neng pele. Gomme ka kakaretšo tebelelo ya motho ka bokamoso e dula e se na kholofelo.

Ge a be a botšišwa lebaka leo ka lona bošoro bo ilego bja thoma ka lebelo magareng ga dihlopha tše itšego nageng ya gabo, molemi o ile a šupa go seo a ilego a se bona e le lebaka. O itše: “Ke ka baka la baetapele ba babe.” Ka pukung ya gagwe ya HumanityA Moral History of the Twentieth Century, radihistori Jonathan Glover o bolela kgopolo e swanago ge a re: “Polao ya molokwana-rite [nageng yona yeo] e be e se go phulega mo go sa rulaganyetšwago ga lehloyo la semofare, e be e rulagantšwe ke batho bao ba bego ba nyaka go dula ba buša.”

Ge ntwa e be e phulega magareng ga direpabliki tše pedi go yeo e bego e le Yugoslavia karolong ya pele ya bo-1990, raditaba yo mongwe o ile a ngwala gore: “Re phetše ka lethabo re le gotee ka nywaga e mentši gomme ga bjale go fihlile ntlheng ya gore re bolaelane bana. Go direga’ng ka rena?”

Dikhilomithara tše dikete go tloga Yuropa ke mo go lego naga ya India, lefelong leo go belegetšwego sereti seo go boletšwego ka sona mathomong. Thutong yeo e bego e na le sehlogo se se rego “Na India e ka Phologa e le Setšhaba se Tee?,” mongwadi Pranay Gupte o itše: ‘Mo e ka bago 70 lekgolong ya badudi ba bantši ba India ba ka tlase ga nywaga e 30, lega go le bjalo ga go na baetapele bao ba ka ba neago mohlala wo ba ka o latelago.’

Dinageng tše dingwe, baetapele ba ile ba swanelwa ke go rola maemo a bona ka baka la ditatofatšo tša kgobogo. Ka gona, ka mabaka a fapa-fapanego, ka ntle le pelaelo lefase le lebeletšane le mathata a boetapele. Maemo a ditaba a dumelelana le therešo ya mantšu a moporofeta yo mongwe yo a phetšego nywaga e 2 600 e fetilego. O itše: “Morêna, ke a tseba; motho tsela y’axwe xa’ e buše; le monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.”—Jeremia 10:23.

Na go na le tharollo kgateletšegong ya gona bjale ya lefase? Ke mang yo a ka etelelago batho pele go ya lefaseng leo lekoko la batho le ka se bego le hlagafaditšwego ke dikhuduego goba le imelwa ke poifo, moo tsebo ya kgonthe e hwetšwago ka ntle le tefo le gona e le motlalo le moo batho ba batamelago kgaufsi le phethego?

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 3]

Fatmir Boshnjaku