Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Diboka Tšeo di Tutueletšago Leratong le Medirong e Mebotse

Diboka Tšeo di Tutueletšago Leratong le Medirong e Mebotse

“E-tlang Go Nna, . . . Gomme Ke Tla Le Lapološa”

Diboka Tšeo di Tutueletšago Leratong le Medirong e Mebotse

GO TŠWA Toronto go ya Tokyo, go tšwa Moscow go ya Montevideomakga a mmalwa beke e nngwe le e nngwe, dimilione tša Dihlatse tša Jehofa gotee le bagwera ba tšona ba tšhologela mafelong a bona a borapedi. Batho ba ba akaretša banna ba malapa bao ba šomago ka thata, bao ba lapilego ka morago ga letšatši le letelele mošomong; basadi bao ba šomago ka thata gotee le bo-mma bao ba sepelago le bana ba ba nyenyane; bafsa ba mafolofolo bao ba feditšego letšatši sekolong; batho ba bagolo ba dikoka bao ba sepelago ka go nanya ka baka la mahlaba le mahloko; bahlologadi le ditšhiwana; ba sebete gotee le bao ba nyamilego bao ba nyakago khomotšo.

Dihlatse tše tša Jehofa di šomiša dinamelwa tše dintšigo tloga ditimeleng tša lephefo go ya go dipokolo, go tloga ditimeleng tše di pitlaganego tša ka tlase ga mobu go ya diloring. Ba bangwe ba swanetše go tshela dinoka tšeo di tletšego dikwena, ge ba bangwe ba swanetše go kgotlelela sephethephethe sa dinamelwa seo se tšhošago sa metseng e megolo. Ke ka baka la’ng batho ba ka moka ba dira maiteko a makaakaa?

Lebaka le legolo ke gore go kopanela le go tšea karolo dibokeng tša Bokriste ke tsela e bohlokwa ya go nea borapedi go Jehofa Modimo. (Ba-Hebere 13:​15) Moapostola Paulo o boletše ka lebaka la tlaleletšo ge a be a ngwala gore: “A re hlokomelaneng gore re tutueletšane leratong le medirong e mebotse, re se tlogele go bokana ga rena gotee, . . . eupša re kgothatšane, kudu-kudu ka ge le bona letšatši le batamela.” (Ba-Hebere 10:​24, 25, NW) Paulo mo o boletše maikwelo a mopsalme Dafida, yo a opetšego ka gore: “Ké thabetše ba xo nthêra ba re: A re yeng ngwakong wa Morêna!”—Psalme 122:1.

Ke ka baka la’ng Bakriste ba thabela go ba gona dibokeng tša bona? Ke ka gobane bao ba lego gona ga se feela babogedi. Go e-na le moo, diboka di ba nea dibaka tša go kgona go tsebana. Diboka tše kudu-kudu di nea dibaka tša go nea, e sego feela go amogela gotee le go tutuetšana go bontšha lerato le go tšea karolo medirong e mebotse. Se se thuša go dira diboka gore e be dibaka tšeo di kgothatšago. Go feta moo, diboka tša Bokriste ke tše dingwe tša ditsela tšeo Jesu a phethagatšago kholofetšo ya gagwe ya gore: “E-tlang go nna . . . gomme nna ke tla le lapološa.”—Mateo 11:​28NW.

Lefelo la Khomotšo le go Kgomega

Dihlatse tša Jehofa di na le mabaka a kwagalago bakeng sa go lebelela diboka tša tšona e le tšeo di lapološago. Gare ga dilo tše dingwe, dibokeng go newa dijo tša moya ka lebaka la gona ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:​45) Diboka gape di kgatha tema e bohlokwa go direng bahlanka ba Jehofa barutiši bao ba nago le bokgoni gotee le ba mafolofolo ba Lentšu la Modimo. Go tlaleletša fao, Holong ya Mmušo, motho a ka hwetša sehlopha sa bagwera ba lerato, bao ba kgomegago le bao ba nago le taba bao ba itokišitšego le bao ba ikemišeditšego go thuša le go homotša ba bangwe dinakong tša tlalelo.—2 Ba-Korinthe 7:​5-7.

Ye e be e le phihlelo ya Phillis, mohlologadi yo a lahlegetšwego ke monna wa gagwe ge bana ba gagwe ba be ba e-na le nywaga e mehlano le e seswai. Ge a hlalosa kamoo diboka tša Bokriste di ilego tša mo lapološa ka gona gotee le bana ba gagwe, o itše: “E be e le khomotšo go ya Holong ya Mmušo ka gobane badumedi-gotee le nna ka dinako tšohle ba be ba bontšha lerato le go kgomega ka go nkgokarela, kgopolo e tšwago Mangwalong goba go ntshwara seatla ka go tiiša. E be e le lefelo leo ke bego ke nyaka go ba go lona ka dinako tšohle.”—1 Ba-Thesalonika 5:14.

Ka morago ga ge Marie a dirilwe puo e kgolo, ngaka ya gagwe e ile ya bolela gore go tla tšea mo e ka bago dibeke tše tshela gore a ka fola. Dibekeng tša pele tša go kaonefala ga gagwe, Marie o be a sa kgone go ba gona dibokeng. Ngaka ya gagwe e ile ya ela hloko gore o be a se a thaba go swana le pele. Ge a lemoga gore o be a sa be gona dibokeng, o ile a mo kgothaletša go dira bjalo. Marie o ile a araba ka gore monna wa gagwe, yoo a bego a sa abelane le yena tumelo ya gagwe, o be a ka se ke a dumela go mo tlogela a e-ya dibokeng ka baka la go tshwenyega ka bophelo bja gagwe bja mmele. Ka gona ngaka e ile ya ngwala lengwalo la taelo leo le “laelago” Marie gore a ye Holong ya Mmušo bakeng sa kgothatšo le bogwera bjo bo agago. Marie o fetša ka gore: “Ka morago ga go ba gona sebokeng se tee, ke ile ka ikwa ke le kaone kudu. Ke ile ka thoma go ja, ke ile ka robala bošego ka moka, ke be ke se ka tlamega go nwa dihlare tša mahlaba nako le nako gomme ke be ke myemyela gape!”—Diema 16:24.

Boemo bja lerato bja diboka tša Bokriste bo ile bja lemogwa ke batho ba ka ntle. Morutwana yo mongwe wa kholetšheng o ile a kgetha go šetša Dihlatse tša Jehofa e le gore a ngwale mošomo wa sekolo bakeng sa klase ya gagwe ya thutamahlale ya setlogo. O ile a ngwala ka mošomong wa gagwe wa sekolo mabapi le boemo bja dibokeng gore: “Kamogelo e borutho yeo ke ilego ka e amogela . . . [e be] e le e makatšago kudu. . . . Bogwera bja Dihlatse tša Jehofa e be e le bja boemo bjo bo phagamego kudu gomme ke nagana gore ke bjona karolo e bohlokwa ya thulaganyo.”—1 Ba-Korinthe 14:25.

Lefaseng le la mathata, phuthego ya Bokriste ke tšhireletšo ya moya. Ke lefelo la khutšo le lerato. Ka go ba gona dibokeng, o ka iponela ka noši therešo ya mantšu a mopsalme a rego: “A botse le thatêxô! xe bana ba motho bà dula ba kwana!”—Psalme 133:1.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 25]

GO KGOTSOFATŠA SENYAKWA SE SE KGETHEGILEGO

Ke bjang difoa di ka holwago ke diboka tša Bokriste? Dihlatse tša Jehofa di hlama diphuthego tša polelo ya diatla go dikologa lefase. Nywageng e 13 e fetilego, diphuthego tše 27 tša polelo ya diatla le dihlopha tše 43 tša polelo ya diatla di ile tša thongwa kua United States. Bonyenyane dinageng tše dingwe tše 40, go na le mo e ka bago diphuthego tše 140 tša polelo ya diatla. Dikgatišo tša Bokriste di ile tša lokišetšwa bidiong ka dipolelo tše 13 tša diatla.

Phuthego ya Bokriste e nea difoa sebaka sa go tumiša Jehofa. Odile yo e bego e le Mokatholika kua Fora, yo a ilego a tlaišwa ke ditlhaselo tša kgateletšo e šoro gomme a ilego a ba le dikgopolo tša go ipolaya, o leboga ka mo go tseneletšego thuto ya Beibele yeo a e hweditšego dibokeng tša Bokriste. O re: “Ke ile ka boela ka hwetša bophelo bjo bo botse le lethabo la bophelo. Eupša go feta tšohle, ke hweditše therešo. Bophelo ga bjale ke bjo bo nago le morero go nna.”