Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Boetapele Bja Kriste ke Bja Kgonthe go Wena?

Na Boetapele Bja Kriste ke Bja Kgonthe go Wena?

Na Boetapele Bja Kriste ke Bja Kgonthe go Wena?

“Le se kê la bitšwa ka la Kêtapele, xobane wa lena Mo-êta-pele ké o tee ké Kriste.”—MATEO 23:10.

1. Ke mang fela yo e lego Moetapele wa Bakriste ba therešo?

EBE e le Labobedi, Nisani 11. Matšatši a mararo ka morago, Jesu Kriste o be a tla bolawa. Le e be e le leeto la gagwe la mafelelo la go ya tempeleng. Ka letšatši le, Jesu o ile a nea thuto e bohlokwa go mašaba ao a bego a bokane moo le go barutiwa ba gagwe. O itše: “Le se kê la dumêla leo la Rabi, xobane wa lena Moruti ké o tee, ké Kriste; ’me lena ka moka Le bana ba o tee. Le se kê la bitša wa mo lefaseng la re: Tata-wešo! Xobane Tata-weno ké o tee wa maxodimong. Le se kê la bitšwa ka la Kêtapele, xobane wa lena Mo-êta-pele ké o tee ké Kriste.” (Mateo 23:​8-10) Ka mo go kwagalago, Jesu Kriste ke Moetapele wa Bakriste ba therešo.

2, 3. Go theetša Jehofa le go amogela Moetapele yo a mmeilego go na le mafelelo afe maphelong a rena?

2 Boetapele bja Jesu bo na le mehola e megolo kudu maphelong a rena ge e ba re bo amogela! Ge Jehofa Modimo a be a bolela e sa le pele ka go tla ga Moetapele yo, o ile a tsebatša ka moporofeta Jesaya gore: “Hee lena ka moka, ba Le nyorilwexo, tlang meetseng! Ba Le se naxo sa xo rêka ka sôna, tlang Le rêkê Le jê! Tlang Le rêkê morara le mafsi xò se thšêlêtê, xò se sa xo rêka ka sôna. . . . Kwang se Nna ke se bolêlaxo, ké mo Le tl’o xo ja tše bose, la iphsina ka mahura. . . . Le tsebê, ke beile yêna, xore e bê hlatse ya dithšaba, e bê yêna kêta-pele le molai wa dithšaba.”—Jesaya 55:​1-4.

3 Jesaya o dirišitše diela tše di tlwaelegilegomeetse, mafsi le morarae le ditshwantšhišo bakeng sa go bontšha kamoo maphelo a rena a motho ka noši a kgomegago ge re theetša Jehofa le go latela Moetapele le Molaodi yo a re neilego yena. Mafelelo ke a lapološago. Go bjalo ka go nwa galase ya meetse a tonyago letšatšing le le fišago. Go nyorelwa ga rena therešo le go loka di a fedišwa. Bjalo ka ge lebese le matlafatša masea le go a thuša go gola, “lebese la Lentšu” le a re tiiša gomme le godiša kgolo ya moya tswalanong ya rena le Modimo. (1 Petro 2:​1-3) Gomme ke mang a ka ganago gore morara o tlaleletša lethabong la dinakong tša menyanya? Ka mo go swanago, go rapela Modimo wa therešo le go latela mehlaleng ya Moetapele wa gagwe yo a mo kgethilego go dira bophelo gore e be bjo bo ‘thabišago.’ (Doiteronomio 16:​15) Ka gona, ke ga bohlokwa gore ka moka ga renaba banyenyane le ba bagolo, banna le basadire bontšhe gore boetapele bja Kriste ke bja kgonthe go rena. Lega go le bjalo, re ka bontšha bjang maphelong a rena a letšatši le letšatši gore Mesia ke Moetapele wa rena?

Bafsa‘Tšwelang Pele le Hlalefa’

4. (a) Go diragetše’ng ge Jesu wa nywaga e 12 a be a etetše Jerusalema ka nako ya Paseka? (b) Jesu o be a e-na le tsebišo e tletšego gakaaka’ng ge a be a e-na le nywaga e 12 fela?

4 Nagana ka mohlala woo Moetapele wa rena a o beetšego bafsa. Gaešita le ge re sa tsebe mo gontši ka bjana bja Jesu, tiragalo e nngwe ke yeo e utollago kudu. Ge Jesu a be a e-na le nywaga e 12, batswadi ba gagwe ba ile ba sepela le yena leetong la bona la ngwaga le ngwaga la go ya Jerusalema bakeng sa Paseka. Tiragalong ye o ile a swarega kudu poledišanong ya Mangwalo, gomme lapa la gabo le ile la mo tlogela le se la ikemišetša. Matšatši a mararo ka morago batswadi ba gagwe bao ba tshwenyegilego, Josefa le Maria, ba ile ba mo hwetša tempeleng, “à dutše xare xa baruti, à ba theetša, à ba botšiša.” Go feta moo, “ba ba mo kwaxo bohle ba kxotsa thlaoloxanyô ya xaxwe le diphetolô tša xaxwe.” Nagana, a e-na le nywaga e 12 feela, Jesu o be a sa kgone feela go botšiša dipotšišo tše di šišinyago kgopolo, tše di lego mabapi le ditaba tša moya eupša gape o be a kgona le go nea dikarabo tše bohlale! Ka ntle le pelaelo, o ile a thušwa ke tlwaetšo ya batswadi.—Luka 2:​41-50.

5. Bafsa ba ka hlahloba bjang boemo bja bona bja kgopolo ka thuto ya Beibele ya lapa?

5 Mohlomongwe o mofsa. Ge e ba batswadi ba gago e le bahlanka ba ineetšego ba Modimo, ka ntle le pelaelo go na le lenaneo la thuto ya Beibele ya lapa ka geno. Boemo bja gago bja kgopolo ke bofe ka thuto ya lapa? Ke ka baka la’ng o sa naganišiše ka dipotšišo tše bjalo ka: “Na ke thekga ka pelo ka moka thulaganyo ya thuto ya Beibele ka lapeng la gešo? Na ke dirišana le yona, ka se dire selo seo se tlago go e šitiša?’ (Ba-Filipi 3:​16) ‘Na ke tšea karolo ka mafolofolo thutong? Ge e ba go swanetše, na ke botšiša dipotšišo mabapi le taba e ithutwago le go bolela ka mokgwa woo e šomago ka gona? Ge ke dutše ke tšwela pele moyeng, na ke hlagolela tatso ya “dijô tše di tiilexo . . . tša ba ba xodilexo”?’—Ba-Hebere 5:​13, 14.

6, 7. Lenaneo la go bala Beibele letšatši le letšatši e ka ba le le holago gakaaka’ng go bafsa?

6 Lenaneo la go bala Beibele letšatši le letšatši le lona le bohlokwa. Mopsalme o opetše ka gore: “Yo šexo ké monna eo a sa sepelexo à lailwe ke bakxôpô, . . . sa xaxwe ya ba xo thabêla molaô wa Morêna, molaô woo a o akanya mosexare le bošexo.” (Psalme 1:​1, 2) Mohlatlami wa Moše e lego Jošua, ‘o be a akanya ka puku ya molao mosegare le bošego.’ Se se ile sa dira gore a kgone go dira dilo ka bohlale gomme a atlege go direng kabelo ya gagwe ye a e neilwego ke Modimo. (Jošua 1:8) Moetapele wa rena, Jesu Kriste o itše: “Xo ngwadilwe xore motho xa a phele ka boxôbê fêla; ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.” (Mateo 4:4) Ge e ba re nyaka dijo tša nama ka mehla, gona re nyaka dijo tša moya ka mehla gakaakang!

7 Ge a lemoga senyakwa sa gagwe sa moya, Nicole wa nywaga e 13 o ile a thoma go bala Beibele ka mehla. * Ga bjale, a e-na le nywaga e 16, o šetše a badile Beibele ka moka ga yona gatee gomme o šetše a le magareng go e bala ka moka la bobedi. Mokgwa wa gagwe o bonolo. O re: “Ke ikemišetša go bala bonyenyane kgaolo e tee ka letšatši.” Go bala ga gagwe Beibele ka mehla go mo thušitše bjang? O araba ka gore: “Ditutuetšo tše mpe lehono ke tše dintši. Letšatši le letšatši ke lebeletšana le dikgateletšo sekolong le lefelong le lengwe tšeo di hlohlago tumelo ya-ka. Go bala Beibele letšatši le letšatši go nthuša gore ke gopole kapejana ditaelo le melao ya motheo ya Beibele tšeo di nkgothaletšago go ganetša dikgateletšo tše. E le mafelelo a se, ke ikwa ke le kgaufsi le Jehofa le Jesu.”

8. Mokgwa wa Jesu e be e le ofe mabapi le sinagoge, gomme bafsa ba ka mo ekiša bjang?

8 Jesu o be a na le mokgwa wa go theetša le go tšea karolo go baleng Mangwalo sinagogeng. (Luka 4:​16; Ditiro 15:​21) Ke mo go holago gakaakang gore bafsa ba latele mohlala woo ka go ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, moo go balwago le go ithuta Beibele! Go bontšha tebogo bakeng sa diboka tše bjalo, Richard wa nywaga e 14 o re: “Diboka ke tše di nago le mohola go nna. Moo ke gopotšwa leboelela ka seo e lego se sebotse le se sebe, seo e lego boitshwaro bjo bo botse le seo e lego boitshwaro bjo bo gobogilego, seo go swana le Kriste go lego sona le seo go sego sona. Ga go nyakege gore ke hwetše seo ka tsela e thataka phihlelo.” Ee, “bohlatse [“kgopotšo,” NW] bya Morêna bo a bôtêxa, bo hlalefiša a se naxo maanô.” (Psalme 19:7) Nicole le yena o kgonthišetša gore o ba gona dibokeng ka moka tše hlano tša phuthego beke e nngwe le e nngwe. Gape o fetša diiri tše pedi go ya go tše tharo a di lokišeletša.—Ba-Efeso 5:​15, 16.

9. Ke bjang bafsa ba ka ‘tšwelago pele ba hlalefa’?

9 Bofsa ke nako e botse ya go hwetša ‘tsebo ka Modimo-dimo a nnoši, le ka moromiwa wa gagwe Jesu Kriste.’ (Johane 17:3) O ka ba o tseba bafsa bao ba fetšago nako e ntši ba bala dipuku tša metlae, ba bogetše thelebišene, ba bapala dipapadi tša bidio goba ba hlohlomiša ka gare ga Internet. Ke ka baka la’ng o swanetše go ba ekiša mola o ka latela mohlala o phethagetšego wa Moetapele wa rena? Bjalo ka mošemane, o ile a thabela go ithuta ka Jehofa. Gomme mafelelo e bile afe? Ka baka la lerato la gagwe la go rata dilo tša moya, “Jesu [o ile] a tšwêlêla pele à hlalefa.” (Luka 2:​52) Le wena o ka dira bjalo.

“Le bê ba xo Ipoetša”

10. Ke eng seo se tlago go thuša bophelo bja lapa go ba mothopo wa khutšo le lethabo?

10 Legae e ka ba lefelo la khutšo le kgotsofalo goba lepatlelo la ntwa la dithulano le ngangišano. (Diema 21:​19; 26:​21) Go amogela ga rena boetapele bja Kriste go tlaleletša khutšong le lethabong ka lapeng. Ge e le gabotse, mohlala wa Jesu ke mohlala o mobotse bakeng sa ditswalano tša lapa. Mangwalo a re: “Le bê ba xo ipoetša ka xo xodišana Lè le ba xo boifa Modimo. Lena Basadi, Le bê ba ba kwaxo banna ba lena, byalo ka xe Le e-kwa Morêna. Xobane monna ké hlôxô ya mosadi, byalo ka xe Kriste è le Yena hlôxô ya phuthêxô, è le Yêna Mophološi wa mmele wa xaxwe. . . . Lena Banna, ratang basadi ba lena, byalo ka xe Kriste a ratile phuthêxô, a ikxafa ka ’baka la yôna.” (Ba-Efeso 5:​21-25) Moapostola Paulo o ngwaletše phuthego ya Kolose gore: “Lena Bana! Kwang batswadi ba lena dilong tšohle; xobane ké sôna se se kxahlaxo Morêna.”—Ba-Kolose 3:​18-20.

11. Monna a ka bontšha bjang gore boetapele bja Kriste ke bja kgonthe go yena?

11 Go latela keletšo ye go bolela gore monna o eta pele ka lapeng, mosadi wa gagwe o mo thekga ka potego e sa kwanantšhego gomme bana ba kwa batswadi ba bona. Lega go le bjalo, bohlogo bja monna bo feleletša ka lethabo ge feela bo swarwa ka mo go swanetšego. Monna yo bohlale o swanetše go ithuta kamoo a ka bontšhago bohlogo ka go ekiša Hlogo ya gagwe le Moetapele, Kriste Jesu. (1 Ba-Korinthe 11:3) Gaešita le ge Jesu ka morago a bile “hlôxô ya ’phuthêxô tšohle dilong tšohle,” o tlile lefaseng ‘go tlo direla e sego go direlwa.’ (Ba-Efeso 1:​22; Mateo 20:​28) Ka mokgwa o swanago, monna wa Mokriste o bontšha bohlogo bja gagwe e sego ka go ikhola, eupša ka go hlokomela dikgahlego tša mosadi wa gagwe le banaee, lapa ka moka. (1 Ba-Korinthe 13:​4, 5) O nyaka go ekiša dika tša Modimo tša hlogo ya gagwe, Jesu Kriste. Ka go swana le Jesu, ke yo boleta le wa pelo e kokobetšego. (Mateo 11:​28-30) Mantšu a bjalo ka “ke kgopela tshwarelo” goba “o nepile” ga se a thata go yena go a bolela ge a fošitše. Mohlala wa gagwe o mobotse o dira gore go be bonolo go mosadi go ba “mothuši,” “motlatši” le “molekane” go monna yo bjalo, a ithuta go yena le go šoma ka go bapelana le yena.—Genesi 2:​20, bapiša le NW; Maleaki 2:​14, bapiša le NW.

12. Ke eng seo se tlago go thuša mosadi go kwa molao wa motheo wa bohlogo?

12 Ka lehlakoreng la mosadi, o swanetše go ikokobeletša monna wa gagwe. Lega go le bjalo, ge e ba a hueditšwe ke moya wa lefase, se se ka thoma go tšeela fase pono ya gagwe ya molao wa motheo wa bohlogo, le kgopolo ya go ikokobeletša monna e ka se be e ipiletšago go yena. Mangwalo ga a bolele gore monna o swanetše go ba yo a gatelelago, eupša a nyaka gore basadi ba ikokobeletše banna ba bona. (Ba-Efeso 5:​24) Beibele gape e nyaka gore monna goba tate a be le boikarabelo, gomme ge keletšo ya Beibele e dirišwa, se se tlaleletša khutšong le go ba le thulaganyo ka lapeng.—Ba-Filipi 2:5.

13. Ke mohlala ofe wa go kwa woo Jesu a o neilego bana?

13 Bana ba swanetše go dula ba e-kwa batswadi ba bona. Mabapi le se, Jesu o beile mohlala o mobotse kudu. Ka morago ga tiragalo ya tempeleng ge Jesu wa nywaga e 12 a be a šetše morago ka matšatši a mararo, “[o ile] a foloxa le bôná a ya Natsaretha, a dula è le e a ba kwaxo.” (Luka 2:​51) Go kwa ga bana batswadi ba bona go tlaleletša khutšong le tumelelanong ka lapeng. Ge yo mongwe le yo mongwe ka lapeng a ikokobeletša boetapele bja Kriste, mafelelo ke lapa le le thabilego.

14, 15. Ke eng seo se tla re thušago go atlega ge re lebeletšane le boemo bjo bo hlohlago ka gae? Nea mohlala.

14 Gaešita le ge maemo a thata a tšwelela ka gae, senotlelo se se išago katlegong ke go ekiša Jesu le go amogela tlhahlo ya gagwe. Ka mohlala, lenyalo la Jerry wa nywaga e 35 go Lana, mmago morwedi yo a lego nywageng ya mahlalagading, le ile la tliša tlhohlo yeo go se nago le o tee wa bona a ilego a e nagana. Jerry o hlalosa gore: “Ke be ke tseba gore e le gore ke be hlogo e atlegilego, ke be ke swanetše go diriša melao ya Beibele e swanago yeo e tlišago katlego ka malapeng a mangwe. Eupša kapejana ke ile ka lemoga gore ke be ke swanetše go e diriša ka bohlale bjo bo oketšegilego le temogo.” Morwedi wa gagwe yo e sego wa madi o ile a mo lebelelela e le motho yo a tsenego magareng ga gagwe le mmagwe gomme a mo hloya ka mo go tseneletšego. Jerry o ile a nyaka temogo bakeng sa go bona gore boemo bjo bja kgopolo bo kgomile seo ngwanenyana a bego a se boletše le go se dira. O ile a swaragana bjang le boemo? Jerry o a araba: “Nna le Lana re be re dumela gore bonyenyane ka nakwana, Lana o tla hlokomela karolo ya go laya ya botswadi mola nna ke lebišitše tlhokomelo go ageng tswalano e botse le morwedi wa-ka yo e sego wa madi. Ge nako e dutše e tšwela pele, mokgwa wo o ile wa tliša mafelelo a mabotse.”

15 Ge re lebeletšane le maemo a thata ka gae, re nyaka temogo bakeng sa go hwetša lebaka leo ka lona ditho tša lapa di bolelago le go dira ka mokgwa wo di dirago. Gape re nyaka bohlale bakeng sa go diriša melao ya motheo ya Modimo ka mo go swanetšego. Ka mohlala, Jesu o ile a lemoga gabotse lebaka leo ka lona mosadi yo a bego a na le bolwetši bja ngope a ilego a mo kgoma, gomme o ile a dirišana le yena ka bohlale le ka kwelobohloko. (Lefitiko 15:​25-27; Mareka 5:​30-34) Bohlale le temogo ke dika tša Moetapele wa rena. (Diema 8:​12) Re a thaba ge e ba re dira dilo kamoo a bego a tla di dira ka gona.

“Tšwelang Pele le Tsoma Mmušo Pele”

16. Ke eng seo se swanetšego go tla pele maphelong a rena, gomme Jesu o bontšhitše se bjang ka mohlala wa gagwe?

16 Jesu ga se a tlogela pelaelo mabapi le seo se swanetšego go tla pele maphelong a bao ba amogelago boetapele bja gagwe. O itše: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma mmušo pele le go loka ga [Modimo] gagwe.” (Mateo 6:​33, NW) Gomme ka mohlala wa gagwe, o re bontšhitše kamoo re ka dirago se. Mafelelong a lebaka la matšatši a 40 la go ikona, go naganišiša le go rapela mo go latetšego ka morago ga kolobetšo ya gagwe, Jesu o ile a lebeletšana le teko. Sathane Diabolo o ile a mo nea pušo ya “mebušô ka moka ya lefase.” Nagana bophelo bjo Jesu a ka bego a bo phetše ge nkabe a amogetše seo Diabolo a bego a mo nea sona! Lega go le bjalo, Kriste o be a lebišitše tlhokomelo go direng thato ya Tatagwe. Gape o ile a lemoga gore bophelo lefaseng la Sathane e be e tla ba bjo bo kopana. Kapejana o ile a gana seo Diabolo a bego a mo nea sona ka gore: “Xobane xo ngwadilwe xwa thwe: O khunamêlê Morena Modimo wa xaxo, O dirêlê Yêna a nnoši!” Kapejana ka morago ga moo, Jesu o ile ‘a thoma go goelela a re: Sokologang, gobane mmušo wa magodimo o batametše.” (Mateo 4:​2, 8-10, 17) Bophelong bja gagwe bja lefaseng ka moka, Kriste e be e le mogoeledi wa nako e tletšego wa Mmušo wa Modimo.

17. Re ka bontšha bjang gore dikgahlego tša Mmušo di tla pele maphelong a rena?

17 Re swanetše go ekiša Moetapele wa rena gomme re se ke ra dumelela lefase la Sathane le re gogela go direng mešomo e lefago tšhelete e ntši kudu pakane ya rena e kgolo bophelong. (Mareka 1:​17-21) E tla ba ga bošilo gakaakang go tanywa molabeng wa go phegelela dilo tša lefase moo dikgahlego tša Mmušo e bago selo sa bobedi! Jesu o re neile modiro wa go bolela ka Mmušo le go dira barutiwa. (Mateo 24:​14; 28:​19, 20) Ee, re ka ba re e-na le lapa goba maikarabelo a mangwe ao re swanetšego go a hlokomela, eupša na ga re thabele go diriša mantšiboa a rena le mafelo-beke re phetha boikarabelo bja rena bja Bokriste bja go bolela le go ruta? Gomme ke mo go kgothatšago gakaakang gore ngwageng wa tirelo wa 2001, ba ka bago 780 000 ba ile ba kgona go hlankela e le badiredi ba nako e tletšego goba babulamadibogo!

18. Ke eng seo se re thušago go hwetša lethabo bodireding?

18 Dipego tša Ebangedi di bontšha Jesu e le monna wa modiri gotee le motho wa go ba le kwelobohloko. Ka morago ga go bona dinyakwa tša moya tša bao ba mo dikologilego, o ile a ba kwela bohloko gomme ka phišego a ba nea thušo. (Mareka 6:​31-34) Bodiredi bja rena e ba bjo bo thabišago ge re bo abelana le ba bangwe ka lerato le kganyogo ya kgonthe ya go ba thuša. Eupša re ka hwetša bjang kganyogo e bjalo? Lesogana leo le bitšwago Jayson le re: “Ge ke be ke le nywageng ya-ka ya mahlalagading ga se ka ka ka ratišiša bodiredi.” Ke eng seo se mo thušitšego go hlagolela lerato la go rata modiro wo? Jayson o a araba: “Ka lapeng la gešo, mesong ya Mekibelo e be e dula e neelwa bakeng sa tirelo ya tšhemo. Se se be se nthuša ka gobane ge ke dula ke e-ya bodireding, ke mo ke ilego ka bona botse bjoo bo bo dirago gomme ka bo thabela kudu.” Le rena ka mo go swanago re swanetše go tšea karolo ka mehla le ka mafolofolo bodireding.

19. Boikemišetšo bja rena e swanetše go ba bofe mabapi le boetapele bja Kriste?

19 Ke mo go lapološago le mo go putsago e le ka kgonthe go amogela boetapele bja Kriste. Ge re dira bjalo, bofsa e ba nako ya go tšwela pele tsebong le bohlaleng. Bophelo bja lapa bo itlhatsela e le mothopo wa khutšo le lethabo gomme bodiredi bo itlhatsela e le modiro o tlišago lethabo le kgotsofalo. Ka gona, ka ntle le pelaelo anke re ikemišetšeng go bontšha ka ditsela ka moka maphelong a rena a letšatši le letšatši ka diphetho tšeo re di dirago gore boetapele bja Kriste ke bja kgonthe go rena. (Ba-Kolose 3:​23, 24) Lega go le bjalo, Jesu Kriste o neile boetapele ka karolo e nngwe gapephuthego ya Bokriste. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla kamoo re ka holwago ke tokišetšo ye.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 7 Maina a mangwe a fetotšwe.

Na o a Gopola?

• Go latela Moetapele wa rena yo a kgethilwego ke Modimo go re hola bjang?

• Bafsa ba ka bontšha bjang gore ba nyaka go latela boetapele bja Jesu?

• Ke mafelelo afe ao boetapele bja Kriste bo nago le ona bophelong bja lapa go bao ba ikokobeletšago bjona?

• Ke bjang bodiredi bja rena bo ka bontšhago gore boetapele bja Kriste ke bja kgonthe go rena?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 9]

Bofsa ke nako e botse ya go hwetša tsebo ka Modimo le ka Moetapele wa gagwe yo a kgethilwego

[Seswantšho go letlakala 10]

Go ikokobeletša boetapele bja Kriste go godiša lethabo la lapa

[Diswantšho go letlakala 12]

Jesu o ile a tsoma Mmušo pele. Na o dira bjalo?