Ke ka Baka La’ng re Kolobetšwa?

“Yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa ka xo ba kolobetša.”—MATEO 28:19.

1, 2. (a) Dikolobetšo di ile tša direga ka tlase ga mabaka afe? (b) Ke dipotšišo dife tšeo di rotošwago mabapi le kolobetšo?

KGOŠI ya mo-Frank Charlemagne o ile a gapeletša ma-Saxon ao a bego a a thopile go kolobetšwa ka moka ka 775-77 C.E. Radihistori John Lord o ngwadile gore: “O ile a gapeletša go sokologa ga bona go ba Bakriste ka leina.” Ka mo go swanago, morago ga ge a nyetše Mohumagatšana wa Greek Orthodox ka 987 C.E., mmuši wa Russia Vladimir I o ile a phetha ka gore balata ba gagwe ka moka e swanetše go ba “Bakriste.” O ile a laela dikolobetšo tša go kolobetšwa ka bontši ga bathoka go ba tšhošetša ka lehu ge e ba go be go nyakega!

² Na dikolobetšo tše bjalo e be e le tše di swanetšego? Na di na le seo di se bolelago e le ka kgonthe? Na motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go fo kolobetšwa?

Kolobetšo—Bjang?

3, 4. Ke ka baka la’ng go gaša goba go tšhela meetse hlogong e se kolobetšo ya kgonthe ya Bokriste?

³ Ge Charlemagne le Vladimir I ba be ba gapeletša batho go kolobetšwa, babuši bao ba be ba sa dire ka go dumelelana le Lentšu la Modimo. Ge e le gabotse, ga go na mohola ge dikolobetšo di akaretša go gašwa, go tšhelwa ka meetse hlogong goba gaešita le go inwa ka meetseng ga batho bao ba sego ba rutwa therešo ya Mangwalo.

⁴ Ela hloko seo se diragetšego ge Jesu wa Natsaretha a be a e-ya go Johane Mokolobetši ka 29 C.E. Johane o be a kolobetša batho Nokeng ya Jorodane. Ba be ba itlela go yena ka go ithatela bakeng sa go kolobetšwa. Na o ile a fo ba emiša Jorodane gomme a ba tšhela ka meetse a manyenyane dihlogong tša bona goba a ba gaša ka wona? Go diragetše’ng ge Johane a be a kolobetša Jesu? Mateo o bega gore ka morago ga go kolobetšwa ‘Jesu a tšwa meetseng.’ (Mateo 3:​16) O be a le ka tlase ga meetse, a innwe ka Nokeng ya Jorodane. Ka mo go swanago, molaki wa Ethiopia yo a ineetšego o ile a kolobetšwa ka “bodibeng bja meetse.” Didiba  tše bjalo tša meetse di be di nyakega ka gobane dikolobetšo tša Jesu le barutiwa ba gagwe di be di akaretša go inwa ka mo go feletšego.—Ditiro 8:​36, NW.

5. Bakriste ba pele ba ile ba kolobetša batho bjang?

⁵ Mantšu a Segerika ao a fetoletšwego e le “kolobetša,” “kolobetšo,” le a mangwe, a šupa go go ina goba go nweletša ka tlase ga meetse. Smith’s Bible Dictionary e re: “Kolobetšo e swanetšego le ya kgonthe e bolela go inwa.” Ka gona diphetolelo tše itšego tša Beibele di bolela ka “Johane Moinedi” le “Johane monweletši.” (Mateo 3:1, phetolelo ya Rotherham; Diaglott) History of the Christian Religion and Church, During the Three First Centuries ya Augustus Neander e re: “Kolobetšo mathomong e be e dirwa ka go ina.” Puku e tsebjago ya se-Fora Larousse du XX^e Siècle (Paris, 1928) e re: “Bakriste ba pele ba be ba kolobetšwa ka go inwa le ge e le kae moo meetse a bego a hwetšwa gona.” Gomme New Catholic Encyclopedia e re: “Go molaleng gore Kolobetšo Kerekeng ya pele e be e dirwa ka go inwa.” (1967, Bolumo II, letlakala 56) Ka gona lehono go kolobeletšwa go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa ke mogato wa boithatelo wo o akaretšago go inwa ka mo go feletšego ka meetseng.

Lebaka le Lefsa Bakeng sa Kolobetšo

6, 7. (a) Johane o ile a kolobetša ka morero ofe? (b) Ke eng seo e bego e le se sefsa ka kolobetšo ya balatedi ba Jesu?

⁶ Dikolobetšo tšeo di dirilwego ke Johane di be di fapana ka morero le dikolobetšo tšeo di bego di dirwa ke balatedi ba Jesu. (Johane 4:​1, 2) Johane o kolobeditše batho e le leswao la phatlalatšo la go sokologa ga bona dibeng tša malebana le Molao. * (Luka 3:3) Eupša selo se itšego se sefsa se be se akaretšwa kolobetšong ya balatedi ba Jesu. Ka Pentekoste ya 33 C.E., moapostola Petro o ile a kgothaletša batheetši ba gagwe gore: “Sokoloxang; ka moka Le kolobetšwê Leineng la Jesu Kriste, e bê xôna xo lebalêlwa dibe.” (Ditiro 2:​37-41) Gaešita le ge a be a bolela le ba-Juda le basokologi, Petro o be a sa bolele ka kolobetšo bakeng sa go swaya go sokologa dibeng malebana le Molao; le gona o be a sa bolele gore go kolobetšwa ka leina la Jesu go swaya go hlatswa dibe.—Ditiro 2:10.

⁷ Tiragalong yeo, Petro o dirišitše sekgonyu sa mathomo sa “dikxonyu tša mmušô.” Bakeng sa morero ofe? Bakeng sa go utollela batheetši ba gagwe tsebo ka sebaka sa bona sa go tsena Mmušong wa legodimo. (Mateo 16:​19) Ka ge ba-Juda ba ganne Jesu bjalo ka Mesia, go sokologa le go bontšha tumelo go yena e be e le selo sa bohlokwa le se sefsa bakeng sa go tsoma le go amogela tebalelo ya Modimo. Ba be ba nea bohlatse bja phatlalatša bja tumelo e bjalo ka go inwa ka meetseng ka leina la Jesu Kriste. Ka tsela yeo, ba tla bontšha boineelo bja bona bja motho ka noši go Modimo ka Kriste. Bohle bao ba kganyogago go amogelwa ke Modimo lehono ba swanetše go bontšha tumelo e swanago, ba ineele go Jehofa Modimo gomme ba kolobetšwe ka kolobetšo ya Bokriste e le leswao la boineelo bjo bo feletšego go Modimo yo Godimo-dimo.

Tsebo e Nepagetšego e Bohlokwa

8. Ke ka baka la’ng kolobetšo ya Bokriste e se ya yo mongwe le yo mongwe?

⁸ Kolobetšo ya Bokriste ga se ya motho yo mongwe le yo mongwe. Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore: “Yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa ka xo ba kolobetša Leineng la Tate le la Morwa le la Môya o mokxêthwa, le ka xo ba ruta xo boloka tšohle tše ke Le laetšexo tšôna.” (Mateo 28:​19, 20) Pele ga ge ba ka kolobetšwa, batho ba swanetše ‘go rutwa go boloka dilo tšohle tšeo Jesu a di laetšego barutiwa ba gagwe.’ Lega go le bjalo, kolobetšo ya kgapeletšo ya bao ba hlaelelwago ke tumelo e theilwego tsebong e nepagetšego ya Lentšu la Modimo ke yeo e se nago le mohola le e fapanago le taelo yeo Jesu a e neilego balatedi ba gagwe ba therešo.—Ba-Hebere 11:6.

9. Go bolela’ng go kolobetšwa “leineng la Tate”?

⁹ Go bolela’ng go kolobetšwa “leineng la Tate”? Go bolela gore motho yo a kolobetšwago o lemoga boemo bja Tatago rena wa legodimong le bolaodi bja gagwe. Ka gona Jehofa Modimo o amogelwa e le Mmopi wa rena, “Yo-xodimo-dima Kukama-lefase,” le Mmuši wa Legohle.—Psalme 83:​18; Jesaya 40:​28; Ditiro 4:24.

10. Go kolobetšwa ‘leineng la Morwa’ go bolela’ng?

¹⁰ Go kolobetšwa ‘leineng la Morwa’ go bolela go lemoga boemo bja Jesu le matla a bolaodi bjalo ka Morwa wa Modimo a nnoši. (1 Johane 4:9) Bao ba swanelegago bakeng sa kolobetšo ba amogela Jesu bjalo ka yo Modimo a mo neilego go ba “topollô ya ba bantši.” (Mateo 20:​28; 1 Timotheo 2:​5, 6) Bao ba kolobetšwago ba swanetše go lemoga ‘boemo bjo bo phagamego kudu’ bjoo Modimo a phagamišeditšego Morwa wa gagwe go bjona.—Ba-Filipi 2:​8-11; Kutollo 19:16.

11. Ke eng seo se bolelwago ke go kolobetšwa ‘leineng la moya o mokgethwa’?

¹¹ Ke eng seo se bolelwago ke kolobetšo ‘leineng la moya o mokgethwa’? Se se bolela gore bao ba kolobetšwago ba swanetše go lemoga gore moya o mokgethwa ke matla a šomago a Jehofa, ao a dirišwago ka ditsela tše di fapa-fapanego ka go dumelelana le morero wa gagwe. (Genesi 1:2; 2 Samuele 23:​1, 2; 2 Petro 1:​21) Bao ba swanelegago bakeng sa kolobetšo ba dumela gore moya o mokgethwa o ba thuša go kwešiša “madiba a diphiri tša Modimo,” go tšwetša pele modiro wa go bolela ka Mmušo le go bontšha dienywa tša moya e lego “lerato, lethabo, khutšo, go se fele pelo, botho, go loka, tumelo, bonolo le boitshwaro.”—1 Ba-Korinthe 2:​10; Ba-Galatia 5:​22, 23, NW; Joele 2:​28, 29.

 Bohlokwa bja go Itshola le go Sokologa

12. Kolobetšo ya Bokriste e tswalanywa bjang le go itshola?

¹² Ka ntle le tabeng ya monna yo a se nago sebe Jesu, kolobetšo ke leswao leo le dumelelwago ke Modimo leo le tswalanago le go itshola. Ge re itshola, re nyama ka mo go tseneletšego ka selo se itšego seo re se dirilego goba seo re paletšwego ke go se dira. Ba-Juda ba lekgolong la pele la nywaga bao ba bego ba nyaka go kgahliša Modimo ba ile ba swanelwa ke go sokologa dibeng tša bona malebana le Kriste. (Ditiro 3:​11-19) Badumedi ba itšego ba ba-Ntle kua Korinthe ba ile ba itshola go bootswa, borapedi bja medimo ya diswantšho, bohodu le dibe tše dingwe tše šoro. Ka baka la go itshola ga bona, ba ile ba ‘hlatswa’ mading a Jesu; ba ile ba ‘kgethega,’ goba ba beelwa ka thoko bakeng sa tirelo ya Modimo; gomme ba ‘lokafatšwa’ ka leina la Kriste le ka moya wa Modimo. (1 Ba-Korinthe 6:​9-11) Go itshola ke mogato o bohlokwa bakeng sa go hwetša letswalo le lebotse le kimologo ye e newago ke Modimo bakeng sa molato wa sebe.—1 Petro 3:21.

13. Go sokologa go akaretša’ng ge e le mabapi le kolobetšo?

¹³ Go sokologa go swanetše go direga pele ga go kolobetšwa ga rena re le Dihlatse tša Jehofa. Go sokologa ke tiro ya go ithatela yeo e dirwago ka bolokologi ke motho yo a dirilego phetho e tšwago pelong ya go latela Kriste Jesu. Batho ba bjalo ba gana tsela ya bona ya kgale e fošagetšego gomme ba ikemišetša go dira se se lokilego mahlong a Modimo. Ka Mangwalong, madiri a Sehebere le a Segerika ao a lego mabapi le go sokologa a na le kgopolo ya go boa, go retologa. Tiro ye e bolela go retologela go Modimo re furalela tsela e fošagetšego. (1 Dikxoši 8:​33, 34) Go sokologa go nyaka “medirô e swanêlaxo thsokoloxô [“boitsholo” NW].” (Ditiro 26:​20) Go nyaka gore re tlogele borapedi bja maaka, re dire ka go dumelelana le melao ya Modimo gomme re direle Jehofa boineelo bjo bo feletšego. (Doiteronomio 30:​2, 8-10; 1 Samuele 7:3) Go sokologa go feleletša ka diphetogo mokgweng wa rena wa go nagana, merero le semelo. (Hesekiele 18:​31) Re ‘sokologa’ ge mediro ye e sego ya Modimo e tšeelwa legato ke semelo se sefsa.—Ditiro 3:​19; Ba-Efeso 4:​20-24; Ba-Kolose 3:​5-14.

Boineelo bja Pelo ka Moka bo Bohlokwa

14. Boineelo bja balatedi ba Jesu bo bontšha’ng?

¹⁴ Kolobetšo ya balatedi ba Jesu e swanetše gore e latelwe ke boineelo bja pelo ka moka go Modimo. Boineelo bo bolela go beela ka thoko bakeng sa morero o mokgethwa. Mogato wo ke o bohlokwa moo e lego gore re swanetše go bontšha go Jehofa ka thapelo phetho ya rena ya go mo nea boineelo bjo bo feletšego ka mo go sa felego. (Doiteronomio 5:9) Ke therešo gore ga se ra ineela mošomong goba go motho eupša re ineetše go Modimo ka noši.

15. Ke ka baka la’ng batho bao ba kolobetšwago ba inwa ka meetseng?

¹⁵ Ge re ineela go Modimo ka Kriste, re bontšha boikemišetšo bja go diriša maphelo a rena  re dira thato ya Modimo bjalo ka ge e boletšwe ka Mangwalong. Ka leswao la boineelo bjoo, batho bao ba kolobetšwago ba inwa ka meetseng, bjalo ka ge Jesu a ile a kolobetšwa ka Nokeng ya Jorodane bakeng sa go bontšha go ineela ga gagwe go Modimo. (Mateo 3:​13) Ke mo go lemogegago gore Jesu o be a rapela tiragalong yeo e bohlokwa kudu.—Luka 3:​21, 22.

16. Lethabo la rena le ka bontšhwa bjang ka mo go swanetšego ge re bona batho ba kolobetšwa?

¹⁶ Kolobetšo ya Jesu e be e le tiragalo e bohlokwa eupša e le e thabišago. Ka gona go bjalo le ka kolobetšo ya Bakriste ya mehleng yeno. Ge re bona batho ba bontšha boineelo bja bona go Modimo, lethabo la rena le ka bontšhwa ke magofsi a tlhompho le theto e borutho. Eupša go goeletša, go letša molodi le dilo tše swanago le tšeo di a phengwa ka baka la bokgethwa bja pontšho ye ya tumelo. Lethabo la rena le bontšhwa ka tsela e nago le seriti.

17, 18. Ke eng seo se thušago go tseba ge e ba batho ba swanelega bakeng sa kolobetšo?

¹⁷ Ka go se swane le bao ba gašago masea goba go gapeletša batho ba bantši bao ba se nago tsebo ka Mangwalo go kolobetšwa, Dihlatse tša Jehofa le ka mohla ga di gapeletše motho go kolobetšwa. Ge e le gabotse, ga di kolobetše bao ba se nago ditshwanelego tša mangwalo. Pele ga ge motho le ge e le ofe a ka ba mmoledi yo a sa kolobetšwago wa ditaba tše dibotse, bagolo ba Bakriste ba kgonthišega gore o kwešiša dithuto tša motheo tša Beibele, o phela ka go dumelelana le tšona gomme o nea karabo yeo a kgodišegilego ka yona potšišong ya mohuta wo, “Na o tloga o nyaka go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa e le ka kgonthe?”

¹⁸ Mabakeng a mantši, ge batho ba e-ba le karolo e nago le morero modirong wa go bolela ka Mmušo gomme ba bontšha kganyogo ya go kolobetšwa, bagolo ba Bakriste ba boledišana le bona bakeng sa go kgonthišetša gore ke badumedi bao ba dirilego boineelo go Jehofa le bao ba dumelelanago le dinyakwa tša Modimo bakeng sa kolobetšo. (Ditiro 4:4; 18:8) Dikarabo tša motho ka noši dipotšišong tše fetago 100 ka dithuto tša Beibele di thuša bagolo go tseba ge e ba bao ba arabelago ba dumelelana le dinyakwa tša Mangwalo bakeng sa go kolobetšwa. Ba bangwe ga ba swanelege ka gona ga ba dumelelwe bakeng sa kolobetšo ya Bokriste.

Na go na le Selo Seo se go Šitišago?

19. Mabapi le Johane 6:​44, ke bomang bao e tlago go ba maja-bohwa gotee le Jesu?

¹⁹ Ba bantši bao ba ilego ba gapeletšwa bakeng sa kolobetšo ya batho ba bantši ba ka be ba ile ba botšwa gore ba tla ya legodimong ge ba e-hwa. Eupša ge a bolela ka balatedi bao ba sepelago mohlaleng wa gagwe, Jesu o itše: “Xa xo motho e a kxônaxo xo tla xo Nna, xe a sa xôxwe ke Tate e a nthomilexo.” (Johane 6:​44) Jehofa o gogetše go Kriste ba 144 000 bao e tlago go ba maja-bohwa gotee le Jesu Mmušong wa legodimong. Kolobetšo ya kgapeletšo ga se ya ka ya kgethagatša le ge e le mang wa bona bakeng sa lefelo leo la letago tokišetšong ya Modimo.—Ba-Roma 8:​14-17; 2 Ba-Thesalonika 2:​13; Kutollo 14:1.

20. Ke eng seo mohlomongwe se ka thušago batho ba itšego bao ba se ba tšwago ba kolobetšwa?

²⁰ Ga e sa le go tloga mathomong a bo-1930 ka mo go kgethegilego, mašaba ao a holofelago go phologa ‘tlaišego e kgolo’ gomme a phela lefaseng ka mo go sa felego a tladitše palo ya “dinku tše dingwê” tša Jesu. (Kutollo 7:​9, 14; Johane 10:​16) A swanelega bakeng sa kolobetšo ka gobane a dumelelantše maphelo a ona le Lentšu la Modimo gomme a mo rata ka ‘dipelo tša ona ka moka, ka moya, ka matla le ka tlhaologanyo ya ona ka moka.’ (Luka 10:​25-28) Gaešita le ge batho ba bangwe ba lemoga gore Dihlatse tša Jehofa di ‘rapela Modimo ka moya le ka therešo,’ ga se ba tšwa ba latela mohlala wa Jesu le go nea bohlatse bja phatlalatša bja lerato la kgonthe le  boineelo bjo bo feletšego go Jehofa ka go kolobetšwa. (Johane 4:​23, 24; Doiteronomio 4:​24, NW; Mareka 1:​9-11) Thapelo e tšwago pelong le ya go lebanya mabapi le mogato wo o bohlokwa e ka ba nea tutuetšo le sebete bakeng sa go dumelelana ka mo go tletšego le Lentšu la Modimo, bakeng sa go dira boineelo bjo bo feletšego go Jehofa Modimo le go kolobetšwa.

21, 22. Ba bangwe ba itšhitiša go ineela le go kolobetšwa ka mabaka afe?

²¹ Ba bangwe ba itšhitiša go ineela le go kolobetšwa ka baka la gore ba ineetše kudu ditabeng tša lefase goba go phegeleleng mahumo moo ba nago le nako e nyenyane bakeng sa dilo tša moya. (Mateo 13:​22; 1 Johane 2:​15-17) Ba tla thaba gakaakang ge e ba ba ka fetoša dipono tša bona le dipakane! Go batamela kgaufsi le Jehofa go tla ba humiša moyeng, go tla ba thuša go fokotša dipelaelo gomme go tla ba tlišetša khutšo le kgotsofalo yeo e feleletšago ka go dira thato ya Modimo.—Psalme 16:​11; 40:8; Diema 10:​22; Ba-Filipi 4:​6, 7.

²² Ba bangwe ba bolela gore ba rata Jehofa eupša ga ba dire boineelo gomme ba kolobetšwa ka gobane ba nagana gore ka go dira bjalo ba tla phema go ikarabela. Eupša yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ikarabela go Modimo. Re rwešitšwe boikarabelo ge re be re e-kwa lentšu la Jehofa. (Hesekiele 33:​7-9; Ba-Roma 14:​12) Bjalo ka ‘batho ba kgethilwego,’ ba-Isiraele ba bogologolo ba be ba belegetšwe setšhabeng seo se ineetšego go Jehofa gomme ka go rialo ba be ba na le tlamo ya go mo hlankela ka potego ka go dumelelana le ditaelo tša gagwe. (Doiteronomio 7:​6, 11) Ga go na motho yo a belegetšwego setšhabeng se bjalo lehono, eupša ge e ba re hweditše tlhahlo e nepagetšego ya Mangwalo, re swanetše go dira ka go dumelelana le yona ka tumelo.

23, 24. Ke dipoifo dife tšeo di sa swanelago go gogela batho morago go ka kolobetšwa?

²³ Poifo ya gore ba hlaelelwa ke tsebo e lekanego e ka swarelela ba bangwe go kolobetšwa. Lega go le bjalo, ka moka ga rena re na le mo gontši mo re ka ithutago ka gobane ‘batho ba ka se tsoge ba lemoga mathomo le mafelelo a tiro ye Modimo a e dirago.’ (Mmoledi 3:​11) Nagana ka molaki wa Ethiopia. E le mosokologi, o be a na le tsebo e itšego ka Mangwalo, eupša o be a sa kgone go araba potšišo e nngwe le e nngwe ka merero ya Modimo. Lega go le bjalo, ka morago  ga go ithuta ka tokišetšo ya Jehofa ya phološo ka sehlabelo sa Jesu sa topollo, kapejana molaki o ile a kolobetšwa ka kolobetšo ya meetseng.—Ditiro 8:​26-38.

²⁴ Ba bangwe ba dika-dika go ineela go Modimo ka gobane ba boifa gore ba tla palelwa ke go phethagatša boineelo bja bona. Monique wa nywaga e 17 o re: “Ke be ke dika-dika go kolobetšwa ka go boifa gore ke tla palelwa ke go phela ka go dumelelana le boineelo bja-ka.” Lega go le bjalo, ge e ba re bota Jehofa ka dipelo tša rena ka moka, ‘o tla re thulela tsela.’ O tla re thuša go ‘swara tsela ya therešo’ bjalo ka bahlanka ba gagwe ba botegago bao ba ineetšego.—Diema 3:​5, 6; 3 Johane 4.

25. Ke potšišo efe yeo ga bjale e nyakago go elwa hloko?

²⁵ Ka baka la go bota Jehofa ka mo go feletšego le lerato le le tšwago pelong la go mo rata, ngwaga o mongwe le o mongwe ba dikete ba tutueletšega go dira boineelo gomme ba kolobetšwe. Gomme ka ntle le pelaelo bahlanka ba Modimo ka moka bao ba ineetšego ba nyaka go mmotegela. Lega go le bjalo, re phela dinakong tše hlobaetšago gomme re lebeletšana le diteko tše di fapa-fapanego tša tumelo. (2 Timotheo 3:1-5) Re ka dira’ng bakeng sa go phela ka go dumelelana le boineelo bja rena go Jehofa? Re tla ahla-ahla se sehlogong se se latelago.

[Mengwalo ya ka tlase]

Na o a Gopola?

• Kolobetšo ya Bokriste e dirwa bjang?

• Ke tsebo efe yeo e nyakegago bakeng sa gore motho a kolobetšwe?

• Ke megato efe yeo e lebišago kolobetšong ya Bakriste ba therešo?

• Ke ka baka la’ng ba bangwe ba dika-dika go kolobetšwa, eupša ba ka thušwa bjang?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 14]

Na o tseba seo se bolelwago ke go kolobetšwa ‘leineng la Tate, la Morwa le la moya o mokgethwa’?