Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Tumelo e Swanetše go Thewa Bohlaleng?

Na Tumelo e Swanetše go Thewa Bohlaleng?

Na Tumelo e Swanetše go Thewa Bohlaleng?

Hlogo ya seminari sa thutatumelo kua United States e ngwala gore: “Go na le batho ba bantši ba ‘bodumedi’ bao ba fetogago badumedi fela e le gore ba pheme go diriša matla a bona a go nagana.” E oketša ka gore: “Ba fo ba ba nyaka go amogela selo se sengwe le se sengwe ‘ka ntle le go nyaka bohlatse.’”

SE SE bontšhwa ke gore batho ba bantši bao ba ipolelago gore ba na le bodumedi bja setšo ga ba nagane ka mabaka ao ba dumelago seo ba se dumelago goba ge e ba go na le mabaka a bohlokwa bakeng sa tumelo ya bona. Ga go makatše gore bodumedi bo fetogile taba yeo ba bantši ba sa ratego go bolela ka yona.

Ka maswabi, mekgwa e bjalo ka go diriša diswantšho tša bodumedi le go bolela dithapelo leboelela le yona ga e kgothaletše go nagana ka kelohloko. Mekgwa ye, gotee le ditsela tšeo di bonalago di kgahliša, mafasetere a mabotse ao a dirilwego ka galase le mmino o tutuetšago, ka tsela e itšego ke tšona fela dilo tšeo bodumedi bja ba bantši bo nago le tšona. Gaešita le ge dikereke tše dingwe di bolela gore tumelo ya tšona e theilwe Beibeleng, molaetša wa tšona wa gore ‘dumela go Jesu gomme o tla phološwa’ ga o kgothaletše thuto e tseneletšego ya Beibele. Ba bangwe ba fetogela go ruteng ebangedi ya tša leago goba ya tša bopolitiki. Mafelelo a se ka moka ke eng?

Mongwadi yo mongwe wa bodumedi o boletše mabapi le boemo bja kua Amerika Leboa gore: “Bokriste . . . bo bonala e se bja kgonthe, [gomme] bakgomaredi bja bjona ga se ba rutega tumelong.” Monyakišiši o ile a ba a ya bokgoleng bja go hlalosa United States e le “setšhaba sa batho ba sa rutegago Beibeleng.” Therešong, ditlhaloso tše le tšona e ka ba tša kgonthe ka dinaga tše dingwe mo go nago le seo se bitšwago Bokriste. Madumedi a mantši ao e sego a Bokriste ka mo go swanago ga a kgothaletše go fana ka mabaka gomme go e-na le moo a gatelela megwanto, dithapelo tša mekgwa ya tirelo ya bodumedi le mekgwa e fapa-fapanego ya go naganišiša yeo e akaretšago ditumelo tšeo di se nago motheo o tiilego, go e-na le go nagana mo go kwalago le mo go šomago.

Go e-na le moo, bophelong bja bona bja letšatši le letšatši, bona batho bao ba naganago ka go se tsenelele ka go nepagala le go rereša ga ditumelo tša bona tša bodumedi gantši ba nagana ka mo go tseneletšego ka ditaba tše dingwe. Na o ka se hwetše e le mo go makatšago gore motho yo a dirago nyakišišo e tseneletšego pele ga ge a reka koloiyeo ka letšatši le lengwe e tlago go feleletša e le matlhenkgeng a dikoloia ka bolela mabapi le bodumedi bja gagwe gore, ‘Ge e ba bo be bo kgotsofatša batswadi ba-ka, le nna bo a nkgotsofatša’?

Ge e ba re rata go kgahliša Modimo e le ka kgonthe, na ga se ra swanela go ela hloko ka mo go tseneletšego go nepagala ga seo re se dumelago ka yena? Moapostola Paulo o boletše ka batho ba bangwe ba bodumedi ba mehleng ya gagwe bao ba bego ba “fišexetšwe Modimo; fêla, ba hlôka temoxô [“tsebo e nepagetšego” NW].” (Ba-Roma 10:2) Ba bjalo ba ka swantšhwa le mapentane yo a thwetšwego yo a šomago ka thata go penta ntlo eupša a diriša mebala e fošagetšego ka gobane a paletšwe ke go theetša ditaelo tša mong wa ntlo. Mopenti a ka thabišwa ke modiro wa gagwe, eupša na modiro o tla amogelega go mong wa ntlo?Ke eng seo se amogelegago go Modimo mabapi le bodumedi bja therešo? Beibele e a araba: “Ké byôna boló byoo; ké xôna xo kxahla Modimo Mophološi wa rena. Ké Yêna a rataxo xore batho bohle ba phološwê ba fihlêlê tsebô [“e nepagetšego” NW] ya therešô.” (1 Timotheo 2:​3, 4) Ba bangwe ba ka nagana gore ga go kgonege go hwetša tsebo e bjalo gare ga madumedi a mantši lehono. Eupša naganage e ba e le thato ya Modimo gore batho ba fihlelele tsebo e nepagetšego ya therešo, na o be a ka ba utela yona ka mo go sa swanelago? E sego go ya ka Beibele, yeo e bolelago gore: “Xe O mo nyaka [Modimo], ó tlo re: Ké Nna é!”1 Koronika 28:9.

Modimo o itira bjang yo a hwetšagalago go bao ba mo nyakago e le ka kgonthe? Sehlogo se se latelago se tla nea karabo.