Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Bontšha Botho bjo Lerato go Bao ba bo Nyakago

Go Bontšha Botho bjo Lerato go Bao ba bo Nyakago

Go Bontšha Botho bjo Lerato go Bao ba bo Nyakago

“Le dirane ka botho bjo lerato.”—SAKARIA 7:​9NW.

1, 2. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go bontšha botho bjo lerato? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?

LENTŠU la Jehofa Modimo le re kgothaletša go rata “botho [“botho bjo lerato,” NW].” (Mika 6:8) Le gona le re nea mabaka a gore ke ka baka la’ng re swanetše go dira bjalo. Lebaka le lengwe ke gore, “motho yo a nago le botho bjo lerato o dirišana le moya wa gagwe ka mo go putsago.” (Diema 11:​17, NW) Seo ke sa therešo gakaakang! Go bontšha botho bjo lerato goba lerato leo le sa kwanantšhego go bopa tswalano e borutho le ya kgaufsi le ba bangwe. Ka baka la seo, re tla ba le bagwera ba botegago ka go se kwanantšhee lego moputso o bohlokwa e le ka kgonthe!—Diema 18:24.

2 Go feta moo, Mangwalo a re botša gore: “Mo-phêxêlêla-tokô-le-leratô [“botho bjo lerato,” NW] ó hwetša bophelô.” (Diema 21:​21) Ee, go phegelela ga rena botho bjo lerato go tla re dira bao ba ratwago ke Modimo gomme go tla re nea sebaka sa go thabela ditšhegofatšo tša nakong e tlago, go akaretša le bophelo bjo bo sa felego. Eupša re ka bontšha bjang botho bjo lerato? Re swanetše go bo bontšha go bomang? Gomme na botho bjo lerato bo fapana le botho bjo bo tlwaelegilego goba botho ka kakaretšo?

Botho le Botho bjo Lerato

3. Botho bjo lerato bo fapana bjang le botho?

3 Botho bjo bo tlwaelegilego le botho bjo lerato di fapana ka ditsela tše dintši. Ka mohlala, bao ba bontšhago botho gantši ba dira seo gaešita le ge ba se na tswalano e tseneletšego le ya kgaufsi le batho bao ba ba swarago ka botho. Lega go le bjalo, ge e ba re bontšha motho yo mongwe botho bjo lerato, re kgomega ka lerato ka motho yoo. Ka Beibeleng, dipontšho tša botho bjo lerato magareng ga batho di ka ba di theilwe ditswalanong tšeo di bego di dutše di le gona. (Genesi 20:​13; 2 Samuele 3:8; 16:​17) Goba di ka ba di theilwe ditswalanong tšeo di bilego gona ka baka la ditiro tša nakong e fetilego tša botho bjo lerato. (Jošua 2:​1, 12-14; 1 Samuele 15:6; 2 Samuele 10:​1, 2) Go bontšha go fapana mo, anke re bapišeng mehlala e mebedi ya Beibele, o mongwe ke wa botho gomme o mongwe ke wa botho bjo lerato bjo bo kilego bja bontšhwa magareng ga batho.

4, 5. Mehlala e mebedi ya Beibele yeo e bontšhitšwego mo e bontšha bjang phapano magareng ga botho le botho bjo lerato?

4 Mohlala o mongwe wa botho o mabapi le sehlopha sa batho bao ba ilego ba robegelwa ke sekepe, go akaretša le moapostola Paulo. Ba ile ba gogolelwa lebopong la sehlakahlaka sa Melite. (Ditiro 27:​37–28:1) Gaešita le ge ba-Melite ba be ba se na boitlamo bja nakong e fetilego bja go thuša basepedi ba bego ba le tlalelong goba ba se na tswalano le bona, badudi ba sehlakahlakeng ba ile ba amogela gabotse batho bao ba bego ba sa ba tsebe, ba ba bontšha “botho byo bo fetišaxo.” (Ditiro 28:​2, 7) Kamogelo ya bona ya baeng e be e le e botho, eupša e be e le e sa letelwago le yeo e bontšhitšwego batho bao ba sa tsebjego. Ka gona, e be e le botho.

5 Ge re bapetša, ela hloko kamogelo ya baeng yeo Kgoši Dafida a ilego a e bontšha Mefibosethe, morwa wa mogwera wa gagwe Jonathane. Dafida o ile a botša Mefibosethe gore: “Boxôbê O tlo ja bya mexopo ya-ka ka mehla.” Ge a be a hlalosa lebaka leo ka lona a bego a dira tokišetšo ye, Dafida o mmoditše gore: “Ké tlo Xo dira ka kxauxêlô [“botho bjo lerato,” NW] ka ’baka la Jonathane tat’axo.” (2 Samuele 9:​6, 7, 13) Kamogelo ya baeng e borutho le e sa palelwego ya Dafida e bolelwa gabotse e le pontšho ya botho bjo lerato, e sego feela botho, ka gobane e be e le bohlatse bja potego ya gagwe e sa kwanantšhego tswalanong yeo e bego e hlomilwe. (1 Samuele 18:3; 20:​15, 42) Ka mo go swanago, lehono bahlanka ba Modimo ba bontšha botho bathong ka kakaretšo. Lega go le bjalo, ba bontšha botho bjo lerato bjo bo tšwelago pele goba lerato leo le sa kwanantšhego go bao ba tswalanago le bona ka tswalano e amogelwago ke Modimo.Mateo 5:​45; Ba-Galatia 6:10.

6. Ke dika dife tša botho bjo lerato tšeo di bontšhitšwego magareng ga batho tše di lemogegago ka Lentšung la Modimo?

6 E le gore re tsebe dika tše oketšegilego tša botho bjo lerato, re tla ahla-ahla ka boripana dipego tše tharo tša Beibele tšeo di bolelago ka seka se. Go tšwa go tšona re tla lemoga gore botho bjo lerato bjo bo bontšhwago ke batho bo (1) bontšhwa ka mediro e itšego, (2) bo dirwa ka go rata gomme (3) bo bontšhwa go bao ba bo nyakago. Go oketša moo, dipego tše di bontšha kamoo re ka bontšhago botho bjo lerato lehono.

Tate o Bontšha Botho bjo Lerato

7. Ke eng seo mohlanka wa Aborahama a ilego a se botša Bethuele le Labane, gomme ke taba efe yeo mohlanka a ilego a e rotoša?

7 Genesi 24:​28-67 e anega taba ka moka ya mohlanka wa Aborahama yeo go boletšwego ka yona sehlogong se se fetilego. Ka morago ga gore a kopane le Rebeka, o ile a laleletšwa legaeng la tatagwe e lego Bethuele. (Ditemana 28-32) Moo mohlanka o ile a bolela ka botlalo go tsomela ga gagwe morwa wa Aborahama mosadi. (Ditemana 33-47) O ile a gatelela gore katlego yeo a bilego le yona go fihla nakong yeo e be e le sešupo se tšwago go Jehofa, ‘e a mo sepedišitšego yona tsela e lokilego, gore a hwetše morwedi wa monn’ago mong wa gagwe yo a tlago go ba wa morwa wa gagwe.’ (Temana 48) Ka ntle le pelaelo mohlanka o be a holofetše gore go bolela ga gagwe tiragalo ka botlalo go be go tla kgodiša Bethuele le morwa wa gagwe Labane gore Jehofa o be a šegofatša thomo ye. Mafelelong, mohlanka o itše: “Byale xe lena Le ka rata xo dira mong wa-ka ka leratô [“botho bjo lerato,” NW] le ka xo mmôtêxêla, xôna mpotšeng. Xe Le sa rate, le xôna Le mpotšê, ke kxônê xo aroxêla ka xo le letona le xe e le ka xo la nthšôxôšô.”—Temana 49.

8. Karabelo ya Bethuele e bile efe ditabeng tšeo di bego di akaretša Rebeka?

8 Jehofa o be a šetše a bontšhitše Aborahama botho bjo lerato. (Genesi 24:​12, 14, 27) Na Bethuele o be a tla rata go dira se se swanago ka go dumelela Rebeka go sepela le mohlanka wa Aborahama? Na botho bjo lerato bja Modimo bo be bo tla tlaleletšwa le botho bjo lerato bjo bo bontšhwago ke batho e le gore bo phethagatše morero wa bjona ka mo go feletšego? Goba na leeto le letelele la mohlanka e be e tla ba e le la lefeela? E swanetše go ba e bile mo go kgothatšago kudu go mohlanka wa Aborahama go kwa Labane le Bethuele ba re: “Taba yé e tšwa xo Morêna.” (Temana 50) Ba ile ba lemoga letsogo la Jehofa ditabeng gomme ba ile ba amogela phetho ya gagwe ka go se dika-dike. Sa go latela, Bethuele o ile a bontšha botho bja gagwe bjo lerato ka go oketša ka gore: “Rebeka šó, O a mmôna! Mo tšeê O sepelê, e bê mosadi wa morwa wa mong wa xaxo, byalo ka xe Morêna a boletše.” (Temana 51) Rebeka ka go rata o ile a sepela le mohlanka wa Aborahama, gomme go se go ye kae o ile a ba mosadi yo a rategago wa Isaka.Ditemana 49, 52-​58, 67.

Botho bjo Lerato bjo bo Bontšhitšego ke Morwa

9, 10. (a) Ke eng seo Jakobo a ilego a kgopela Josefa morwa wa gagwe gore a mo direle sona? (b) Josefa o ile a bontšha bjang botho bjo lerato go tatagwe?

9 Setlogolo sa Aborahama e lego Jakobo le yena o ile a amogela botho bjo lerato. Bjalo ka ge Genesi kgaolo 47 e bontšha, nakong yeo Jakobo o be a dula Egipita, gomme ‘lebaka la go hwa ga gagwe le be le batamela.’ (Ditemana 27-29) O be a tshwenyegile ka gobane o be a tlo hwela ka ntle ga naga yeo Modimo a bego a e holofeditše Aborahama. (Genesi 15:​18; 35:​10, 12; 49:​29-32) Lega go le bjalo, Jakobo o be a sa nyake go bolokelwa Egipita, ka gona o ile a dira ditokišetšo bakeng sa gore setopo sa gagwe se išwe nageng ya Kanana. Ke mang a bego a ka ba boemong bjo bokaone bja go kgonthišetša gore thato ya gagwe e a phethwa ka ntle le morwa wa gagwe yo a nago le matla a taolo, Josefa?

10 Pego e re: “[Jakobo] ó biditše Josefa morwa wa xaxwe, a bolêla le yêna a re: Xe mahlô a xaxo a ntebeletše ka botho, . . . O ntirê ka botho le ka xo mpôtexela, ’me O se kê wa mpoloka mono Egipita hlê! A nke ke y’o rôbala le bô-tate! O nthwalê mo Egipita, O mpolokê mabitleng a bôná.” (Genesi 47:​29, 30) Josefa o ile a holofetša gore o tla dira ka go dumelelana le kgopelo ye, gomme kapejana ka morago ga moo Jakobo o ile a hwa. Josefa le barwa ba bangwe ba Jakobo ba ile ba rwala setopo sa gagwe “ba mo iša naxeng ya Kanana, ba mmoloka mphomeng wa thšemong ya Makapela, wo Aborahama a o rekilexo.” (Genesi 50:​5-8, 12-14) Ka go rialo Josefa o ile a bontšha botho bjo lerato go tatagwe.

Botho bjo Lerato go tšwa go Ngwetši

11, 12. (a) Ruthe o ile a bontšha bjang Naomi botho bjo lerato? (b) Ke ka tsela efe botho bjo lerato bja Ruthe ka lekga “la mafelelo” bo bego bo le kaone go feta ka lekga “la pele”?

11 Puku ya Ruthe e bontšha kamoo mohlologadi Naomi a ilego a bontšhwa botho bjo lerato ke ngwetši ya gagwe ya mo-Moaba e lego Ruthe, yoo le yena e bego e le mohlologadi. Ge Naomi a be a phetha ka gore o boela Betlehema kua Juda, Ruthe o ile a bontšha botho bjo lerato le maikemišetšo ka go bolela gore: “Mo O yaxo, le nna ke ya xôna; mo O dulaxo, le nna ke tlo dula xôna; sethšaba sa xeno ke tlo re ké sa xešo; Modimo wa xaxo e tlo ba Modimo wa-ka.” (Ruthe 1:​16) Ka morago Ruthe o ile a bontšha botho bjo lerato ge a tsebatša go rata ga gagwe go nyalwa ke Boase yo a tšofetšego wa leloko la gabo Naomi. * (Doiteronomio 25:​5, 6; Ruthe 3:​6-9) O ile a botša Ruthe gore: “Leratô [“botho bjo lerato,” NW] la xaxo la [“mafelelo,” NW] byale le phadiša la pele, ka xe O sa ka wa latêla banna ba bafsa ba bahumanexi le ba bahumi.”—Ruthe 3:10.

12 Botho bjo lerato bja Ruthe bjo a bo bontšhitšego ka lekga “la pele” bo šupa nakong ya ge a be a tlogela batho ba gabo gomme a kgomarela Naomi. (Ruthe 1:​14; 2:​11) Gaešita le tiro yeo e ile ya fetwa ke ya lekga “la mafelelo” ya botho bjo leratogo rata ga Ruthe go nyalwa ke Boase. Ka ge Naomi a be a šetše a fetile nywaga ya go belega, Ruthe bjale o be a tla kgona go mmelegela moja-bohwa. Ba ile ba nyalana, gomme ge Ruthe ka moragonyana a belega, basadi ba Betlehema ba ile ba goeletša ka gore: “Naomi ó belexetšwe ngwana wa mošemanyana.” (Ruthe 4:​14, 17) Ka kgonthe Ruthe e be e le “mosadi wa sethakxa,” yo ka go rialo a ilego a putswa ke Jehofa ka tokelo e kgahlišago ya go ba makgolokhukhu wa Jesu Kriste.—Ruthe 2:​12; 3:​11; 4:​18-22; Mateo 1:​1, 5, 6.

Bo Bontšhwa ka Mediro

13. Bethuele, Josefa le Ruthe ba ile ba bontšha bjang botho bja bona bjo lerato?

13 Na o lemogile kamoo Bethuele, Josefa le Ruthe ba ilego ba bontšha botho bja bona bjo lerato? Ba ile ba dira bjalo e sego feela ka mantšu a botho eupša le ka mediro e itšego. Bethuele ga se a fo re, “Rebeka šó” eupša ge e le gabotse ‘o ile a lesetša Rebeka.’ (Genesi 24:​51, 59) Josefa ga se a fo re, “Ke tlo dira se O se boletšexo” eupša yena le bana babo ba ile ba direla Jakobo “se . . . a ba laetšexo sôna.” (Genesi 47:​30; 50:​12, 13) Ruthe ga se a fo re, “mo O yaxo, le nna ke ya xôna” eupša o ile a tlogela batho ba gabo gomme a sepela le Naomi, moo ba ilego “ba sepela è le ba babedi, ba bá ba fihla Betlehêma.” (Ruthe 1:​16, 19) Kua Juda, le gona Ruthe o ile a dira “ka mokxwa woo matswal’axwe a mo laetšexo ka xôna.” (Ruthe 3:6) Ee, botho bjo lerato bja Ruthe, go swana le bjola bja ba bangwe bo ile bja bontšhwa ka mediro.

14. (a) Bahlanka ba Modimo ba mehleng yeno ba bontšha bjang botho bjo lerato ka mediro? (b) Ke mediro efe ya botho bjo lerato yeo o e tsebago magareng ga Bakriste tikologong ya geno?

14 Ke mo go thabišago pelo go bona kamoo bahlanka ba Modimo lehono ba tšwelago pele ba bontšha botho bjo lerato ka mediro. Ka mohlala, nagana ka bao ba neago thekgo e tšwelago pele ya maikwelo go bao ba babjago, bao ba gateletšegilego goba badumedi-gotee bao ba wetšwego ke manyami. (Diema 12:​25) Goba nagana ka Dihlatse tša Jehofa tše dintši tšeo ka potego di nametšago batšofadi dikoloi go ba iša Holong ya Mmušo gore ba kopanele dibokeng tša beke le beke tša phuthego. Anna wa nywaga e 82 yo a tlaišwago ke bolwetši bja marapo, o bolelela maikwelo a ba bangwe ba bantši ge a re: “Go išwa dibokeng ka moka ke tšhegofatšo e tšwago go Jehofa. Ke mo leboga go tšwa pelong ka go nnea bana bešo le dikgaetšedi ba bjalo ba nago le lerato.” Na o tšea karolo medirong e bjalo ka phuthegong ya geno? (1 Johane 3:​17, 18) Ge e ba o dira bjalo, kgonthišega gore botho bja gago bjo lerato bo lebogwa kudu.

Bo Dirwa ka go Rata

15. Ke dika dife tša botho bjo lerato tšeo di gatelelwago ka mo go oketšegilego ke dipego tše tharo tša Beibele tšeo re di ahla-ahlilego?

15 Dipego tša Beibele tšeo re di ahla-ahlilego di bontšha gape gore botho bjo lerato bo dirwa ka bolokologi le ka go rata, e sego ka go gapeletšwa. Bethuele o ile a dirišana le mohlanka wa Aborahama ka go rata, bjalo ka ge Rebeka le yena a dirile. (Genesi 24:​51, 58) Josefa o ile a bontšha botho bja gagwe bjo lerato ka ntle le go hlohleletšwa ke ba bangwe. (Genesi 50:​4, 5) Ruthe ‘o be a tiišitše go sepela le Naomi.’ (Ruthe 1:​18) Ge Naomi a be a šišinya gore Ruthe a batamele Boase, botho bjo lerato bo ile bja šušumetša mosadi wa mo-Moaba go bolela gore: “Ke tlo dira tšôna-tšeo O mpoditšexo tšôna.”—Ruthe 3:​1-5.

16, 17. Ke eng seo se dirago gore botho bjo lerato bja Bethuele, Josefa le Ruthe bo be bohlokwa kudu, gomme ke eng seo se ba tutueleditšego gore ba bontšhe seka se?

16 Botho bjo lerato bjo bo bontšhitšwego ke Bethuele, Josefa le Ruthe ke bja bohlokwa ka mo go kgethegilego ka gobane Aborahama, Jakobo le Naomi ba be ba ka se kgone go ba gapeletša. Le gona, Bethuele o be a se ka tlase ga tlamo ya molao ya gore a arogane le morwedi wa gagwe. O be a ka no botša mohlanka wa Aborahama gabonolo gore: ‘Aowa, ke nyaka go phela kgaufsi le morwedi wa-ka wa go šoma ka thata.’ (Genesi 24:​18-20) Ka mo go swanago, Josefa o be a lokologile go kgetha ge e ba a be a ka phethagatša kgopelo ya tatagwe goba go se e phethagatše, ka gobane Jakobo o be a hwile gomme o be a ka se mo gapeletše gore a phethagatše seo a se boletšego. Naomi ka boyena o ile a bontšha gore Ruthe o be a lokologile gore a ka dula Moaba. (Ruthe 1:8) Le gona Ruthe o be a lokologile go ka nyalwa ke yo mongwe wa “banna ba bafsa” go e na le go nyalwa ke Boase yo a tšofetšego.

17 Bethuele, Josefa le Ruthe ba bontšhitše botho bjo lerato ka go rata; ba be ba tutueletšega go dira seo go tšwa dipelong tša bona. Ba ile ba ikwa ba na le boikarabelo bja setho bja gore ba bontšhe seka se go bao ba bego ba na le tswalano le bona, go swana le ge Kgoši Dafida ka morago a ile a ikwa a swanelwa ke go se bontšha tabeng ya Mefibosethe.

18. (a) Bagolo ba Bakriste ba ‘diša mohlape’ ka boemo bofe bja kgopolo? (b) Ke bjang mogolo yo mongwe a ilego a bolela maikwelo a gagwe mabapi le go thuša badumedi-gotee le yena?

18 Botho bjo lerato e sa dutše e le leswao la batho ba Modimo, go akaretša le banna bao ba dišago mohlape wa Modimo. (Psalme 110:3; 1 Ba-Thesalonika 5:​12) Bagolo ba bjalo goba balebeledi, ba ikwa ba ikarabela go phethagatša boikarabelo bjo ba bo gafetšwego ka baka la go kgethwa ga bona. (Ditiro 20:​28) Gaešita le ge go le bjalo, modiro wa bona wa bodiši le mediro e mengwe ya botho bjo lerato e dirwago legatong la phuthego e phethagatšwa ‘e sego ka go gapeletšwa, eupša ka go ithapa.’ (1 Petro 5:2) Bagolo ba diša mohlape ka gobane ba na le boikarabelo gotee le kganyogo ya go dira bjalo. Ba bontšha botho bjo lerato go dinku tša Kriste ka gobane ba swanetše go dira bjalo gomme ba nyaka go dira bjalo. (Johane 21:​15-17) Mogolo yo mongwe wa Mokriste o re: “Ke rata go etela magae a bana babo rena goba go ba leletša mogala go fo bontšha gore ke be ke nagana ka bona. Go thuša bana babo rena ke mothopo o mogolo wa lethabo le kgotsofalo go nna!” Bagolo ba hlokomelago kae le kae ba dumelelana le se ka pelo ka moka.

Bontšhang Botho bjo Lerato go Bao ba bo Nyakago

19. Ke therešo efe ka botho bjo lerato yeo e gatelelwago ke dipego tša Beibele tšeo re di ahla-ahlilego sehlogong se?

19 Dipego tša Beibele tšeo re di ahla-ahlilego le gona di gatelela therešo ya gore botho bjo lerato bo swanetše go bontšhwa bao ba nago le senyakwa seo ba sa kgonego go se fihlelela. E le gore a tšwetše pele lešika la lapa la gagwe, Aborahama o be a nyaka tirišano ya Bethuele. E le gore setopo sa gagwe se išwe Kanana, Jakobo o be a nyaka thušo ya Josefa. Gomme e le gore a tšweletše moja-bohwa, Naomi o be a nyaka thušo ya Ruthe. Aborahama, Jakobo le Naomi ba be ba ka se kgone go fihlelela dinyakwa tšeo ka ntle le thušo ya motho yo mongwe. Ka mo go swanago lehono, botho bjo lerato bo swanetše go bontšhwa kudu-kudu go bao ba bo nyakago. (Diema 19:​17) Re swanetše go ekiša mopatriareka Jobo, yo a ilego a ela hloko “mosenyexi xe a lla, le sešuana xe se hlôka monamodi” gotee le “ba ba bexo ba lahlilwe.” Le gona Jobo o ile a “hlaladiša pelo ya mohlôlôxadi” gomme a fetoga ‘mahlo a sefofu le maoto a segole.’—Jobo 29:​12-15.

20, 21. Ke bomang bao ba nyakago go bontšhwa botho bjo lerato, gomme ke eng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a swanetšego go ikemišetša go se dira?

20 Ge e le gabotse, go na le ‘basenyegi ba ba llago’ ka phuthegong e nngwe le e nngwe ya Bokriste. Se e ka ba e le ka baka la mafelelo a go lewa ke bodutu, go nyama, maikwelo a go se be le mohola, go palelwa ga ba bangwe, bolwetši bjo šoro goba lehu la moratiwa. Go sa šetšwe gore sebaki ke sefe, baratiwa bao bohle ba na le dinyakwa tšeo di swanetšego go kgotsofatšwa ke mediro ya rena ya go rata le e sa kgaotšego ya botho bjo lerato.—1 Ba-Thesalonika 5:14.

21 Ka gona, anke re tšweleng pele re ekiša Jehofa Modimo, “wa botho byo boxolo.” (Ekisodo 34:6; Ba-Efeso 5:1) Re ka dira bjalo ka go dira mediro e itšego ka go rata, kudu-kudu re direla bao ba e nyakago. Gomme ka kgonthe re tla reta Jehofa gomme ra ba le lethabo le legolo ge re dutše re tšwela pele re ‘dirana ka botho bjo lerato.’—Sakaria 7:9, bapiša le NW.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 11 Bakeng sa tsebišo ka botlalo ya mohuta wa lenyalo wo o akaretšwago mo, bona Bolumo 1, letlakala 370, ya Insight on the Scriptures, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

O be o tla Araba Bjang?

• Botho bjo lerato bo fapana bjang le botho?

• Ke ka ditsela dife botho bjo lerato bo ilego bja bontšhwa ke Bethuele, Josefa le Ruthe?

• Re swanetše go bontšha botho bjo lerato ka boemo bofe bja kgopolo?

• Ke bomang bao ba nyakago gore re ba bontšhe botho bjo lerato?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 18]

Bethuele o ile a bontšha botho bjo lerato ka tsela efe?

[Seswantšho go letlakala 21]

Lerato leo le sa kwanantšhego la Ruthe e bile tšhegofatšo go Naomi

[Diswantšho go letlakala 23]

Botho bjo lerato bjo bo bontšhwago ke batho bo dirwa ka go rata, bo bontšhwa ka go dira mediro e itšego, gomme bo bontšhwa go bao ba bo nyakago