Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mathata a Batho—Na a tla ka a Fela?

Mathata a Batho—Na a tla ka a Fela?

Mathata a Batho​—Na a tla ka a Fela?

“KOTARA ya badudi ba lefaseng e phela bodiiding, ba dimilione tše dikete tše 1,3 ba phela ka $1 ka letšatši, ba dimilione tše dikete ga se ba rutega, ba dimilione tše dikete tše 1,3 ga ba na meetse a go nwa a hlwekilego gomme ba dimilione tše dikete ba phela ka tlala letšatši le letšatši.” Ke kamoo go bolelago pego ya kua Ireland mabapi le boemo bja lefase.

A mafelelo a nyamišago gakaakang a go se kgone go hwetša ga batho ditharollo tša ka mo go sa felego tša mathata a lefase! Mathata ao a bonagala e le a nyamišago kudu ge o lemoga gore bontši bja batho bao go hlalositšwego ka bona pegong yeo ke basadi le bana bao ba sa kgonego go iphemela. Na ga se mo go ipiletšago gore gaešita le gona bjale mo lekgolong la nywaga la bo-21, ditshwanelo tša bona di tšwela pele go “gobošwa letšatši le lengwe le le lengwe ka dipalo tšeo di sa balegego”?The State of the World’s Children 2000.

“Lefase le Lefsa ka Gare ga Moloko o Tee”

Mokgatlo wa United Nations Children’s Fund o bontšhitše kgodišego ya gore “boemo bja kgateletšego bjoo dikgobošo tše . . . di bo bakilego maphelong go dikologa lefase bo ka tlošwa.” Mokgatlo wo o re maemo a šoro ao batho ba ba dimilione tše dikete ba swanetšego go a kgotlelela gona bjale ke ao “a sa letelwago le ao a ka se fetogego.” Ge e le gabotse, o tšweleditše pitšo go “batho ka moka gore ba lemoge lefase le lefsa ka gare ga moloko o tee.” Mokgatlo wo o holofela gore seo e tla ba lefase leo go lona batho ba tla “lokollwago bodiiding le kgethollong, ba lokollwe bošorong le bolwetšing.”

Bao ba bolelago mantšu a bjalo ba hwetša kgothatšo therešong ya gore gaešita le gona bjale batho bao ba nago le taba ba dira mošomo o mogolo bakeng sa go fokotša mafelelo a nyamišago a “seo go bonagalago e le lelokelelo leo le sa felego la diphapano le mathata.” Ka mohlala, nywaga e 15 e fetilego, Chernobyl Children’s Project “e thušitše go fokotša go tlaišega ga bana ba makgolo bao ba kgomilwego ke dikankere tšeo di bakilwego ke go thuntšhwa ga nuclear.” (The Irish Examiner, April 4, 2000) Mekgatlo e megolo le e menyenyane ya tša thušo ka ntle le pelaelo e dira phapano maphelong a bahlaselwa ba sa balegego ba ntwa le masetlapelo.

Lega go le bjalo, bao ba akaretšwago maitekong a bjalo a batho ke bao ba lebeletšanago le ditherešo. Ba a tseba gore mathata ao re lebeletšanego le ona “ke a phatlaletšego kudu le a hlomilwego ka mo go tseneletšego go feta kamoo a bego a le ka gona ngwaga-kgolong o fetilego.” David Begg e lego molaodi-mogolo wa Irish charity Concern, o bolela gore “bašomi, bathekgi le banei ba ile ba arabela ka mo go kgahlišago” nakong ya ge Mozambique e be e hlasetšwe ke mafula a magolo. O oketša ka gore, “eupša ga re kgone go lebeletšana le tekanyo ye e kgolo ya dikotsi re nnoši.” Mabapi le mešomo ya thušo kua Afrika, o dumela ka bolokologi gore: “Dikerese tše sego kae tša kholofelo tšeo di lego gona di tuka ka mo go fokolago.” Ba bantši ba tla nagana gore mantšu a gagwe a akaretša gabotse le boemo bja lefase ka bophara.

Na re ka holofela e le ka kgonthe go bona “lefase le lefsa ka gare ga moloko o tee” leo le holofetšwego? Le ge maiteko a gona bjale a batho e tloga e le a retegago e le ka kgonthe, ka kgonthe e tloga e le mo go kwagalago go hlahloba tebelelo e nngwe bakeng sa lefase le lefsa leo le lokilego le la khutšo. Beibele e bolela ka tebelelo yeo, bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla seo.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 2]

Page 3, children: UN/DPI Photo by James Bu